Menu Item
Vrednostni izvoz iz Hrvaške v Slovenijo se je lani – predvsem na račun elektrike in nafte – povečal z 1,6 na 2,4 milijarde evrov. S tem smo po poročanju hrvaških medijev prvič v zgodovini postali njihov prvi izvozni trg (torej trg, na katerega največ prodajo). Na drugi strani se je tudi naš izvoz na Hrvaško lani povečal zaradi večjega izvoza industrije, tako da Slovenija s Hrvaško še vedno ustvarja trgovinski presežek.
Kot kaže nova objava hrvaškega zavoda za statistiko, je Slovenija iz Hrvaške uvozila blago v vrednosti 2,43 milijarde evrov, kar je 58 odstotkov več kot leta 2020 (in približno 50 odstotkov več kot leta 2019, torej pred pandemijo covida-19).
Za zdaj še začasni podatki slovenskega statističnega urada kažejo podobne številke: uvoz iz Hrvaške se je lani povečal za 50 odstotkov, z 1,6 na 2,4 milijarde evrov.
Kot piše hrvaški poslovni spletni portal Poslovni.hr, se je Slovenija s tem prvič v zgodovini povzpela na prvo mesto med izvoznimi trgi Hrvaške. Podatki po mesecih po poročanju portala kažejo, da se je to zgodilo v decembru. Slovenija je lani tako močno prispevala k močni, 44-odstotni lanski rasti hrvaškega izvoza. Južni sosedje so izvoz energentov glede na leto prej povečali za petkrat (na dobro milijardo evrov).
Podrobnejši podatki Sursa kažejo, da gre večino od 750-milijonskega povečanja uvoza iz Hrvaške v Slovenijo na račun uvoza energentov (približno 500 milijonov evrov), za okoli 270 milijonov pa se je povečal tudi uvoz izdelkov hrvaške predelovalne industrije.
Skok uvoza nafte in elektrike
Podatki Sursa kažejo, da se je povečal predvsem izvoz nafte in elektrike. Poglejmo, zakaj.
- Elektrika: uvoz elektrike iz Hrvaške v Slovenijo se je lani vrednostno povečal za 11-krat, s 40 na 460 milijonov evrov. Količine iz podatkov statističnega urada za zdaj niso razvidne, tako da ni jasno, koliko je rast uvoza posledica rasti cen in koliko rasti količin. Po naših informacijah je veliko podjetij, ki konec lanskega leta niso imela zakupljene elektrike in so se zaradi strme rasti cen znašla v težkem položaju, presedlalo na hrvaški HEP, ki je imel najugodnejšo ponudbo. Ali je to glavni razlog za povečan uvoz elektrike, pa ni znano.
- Nafta: uvoz nafte se je količinsko potrojil, vrednost pa se je (spet verjetno zaradi dviga cen, ki so bile v letu 2020 zelo nizke) povečala kar za petkrat: s 16 na 82 milijonov evrov. Kdo uvaža nafto iz Hrvaške, ni jasno, verjetno pa gre za uvoz iz rafinerij Ine na Reki in v Sisku. Ina je v 49-odstotni lasti madžarskega MOL, ki je tudi eden največjih trgovcev pri nas.
- Plin: uvoz plina se je lani po začasnih podatkih Sursa povečal z 8 na 19 milijonov evrov. Pri tem se je količina povečala za 27 odstotkov, iz česar lahko sklepamo, da se je vrednost toliko povečala, ker se je plin podražil. Poslovni.hr piše, da je za povečan hrvaški izvoz plina zaslužna povečana proizvodnja na terminalu utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na Krku. Hrvati utekočinjen plin kupujejo iz ZDA, Nigerije in Egipta, nato ga na terminalu na Krku pretvorijo iz tekočega nazaj v plinasto stanje in prodajo. Terminal je nedavno sporočil, da je 95 odstotkov kapacitet prodal hrvaškim kupcem, a ti so verjetno del prodali tudi v tujino. Pogodbe s terminalom imajo podjetja INA, MET Croatia Energy Trade, MVM CEenergy Croatia, HEP in PPD, pri čemer imata zadnji dve podjetji tudi v Sloveniji. Kot piše Poslovni.hr, pa je poleg tega Hrvatom ostajal plin iz drugih virov, predvsem ruski, zato so tudi tega izvažali.
S Hrvaško imamo še vedno presežek
Slovenija kljub temu v trgovini s Hrvaško še vedno ustvarja presežek. Tudi izvoz se je namreč lani povečal, z 2,6 na 3,1 milijarde evrov. A tu energenti niso igrali tako velike vloge. Še najbolj izvoz nafte, ki se je vrednostno podvojil na 300 milijonov evrov (verjetno večino izvoza naredi Petrol, ki ima na Hrvaškem 23-odstotni tržni delež). Na drugi strani se je vrednostno precej manjši izvoz plina zmanjšal na le tretjino tistega iz leta 2020 (s 24 na 8 milijonov evrov), izvoz elektrike pa za 12 odstotkov (z 240 na 212 milijonov evrov). Glavnino izvoza elektrike predstavlja polovica elektrike iz krške nuklearke, katere lastništvo si delimo z južnimi sosedi. Glavnino rasti slovenskega izvoza na Hrvaško je ustvarila predelovalna industrija, ki je prodajo povečala z 2,3 na 2,8 milijarde evrov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!