Menu Item
Leto 2024 prinaša začetek izhoda iz državnega blaženja energetske draginje. Pri elektriki bo regulirana cena 90 odstotkov porabe, in to le za gospodinjstva, negotovost pa povzroča uvedba novega načina zaračunavanja omrežnine. Cene plina bodo regulirane le za gospodinjstva in le v kurilni sezoni. Regulacija cen naftnih derivatov ostaja enaka.
Cene elektrike, ki so bile v minulem letu zamejene za gospodinjstva, male poslovne odjemalce, zaščitene odjemalce, javne zavode ter mala in srednje velika podjetja, bodo v letu 2024 regulirane le še za gospodinjstva, in to za 90 odstotkov porabe, medtem ko bodo dobavitelji 10 odstotkov porabe lahko zaračunavali prosto. Cene za 90 odstotkov porabe bodo enake letošnjim, najavljene cene za 10 odstotkov pa so pri različnih dobaviteljih in glede na različne tarife za od 57 do 83 odstotkov višje od reguliranih.
Cene na borzah so glede na rekordne v letu 2022 močno padle, še vedno pa bi se ob ukinitvi regulacije za gospodinjstva računi za elektriko v novem letu zvišali za okoli 30 odstotkov, je oktobra pojasnjevalo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Zato so se odločili za nadaljevanje regulacije, so pa hkrati želeli spodbuditi racionalno rabo, tako da ne bo zamejena cena za celotno porabo.
S ciljem razbremeniti gospodinjske proračune in znižati inflacijo je vlada tudi določila, da gospodinjstva od novembra 2023 do konca leta 2024 ne bodo plačevala prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Oprostitev prispevka je, kot je novembra pojasnjevalo ministrstvo, za povprečnega gospodinjskega odjemalca prinesla za okoli 8,6 odstotka nižji račun za elektriko.
Ostali odjemalci bodo v 2024 plačevali tržno ceno in tudi vse prispevke. Malo gospodarstvo je opozarjalo, da ga čaka velik dvig tovrstnih stroškov, in je pozivalo k podaljšanju zamejitve. Tudi predstavniki velikih podjetij, ki zamejitve cen niso bili deležni, so pa lahko pridobili državne subvencije za kritje dela povišanja stroškov energije, so poudarjali, da jim trenutno padec cen na borzah ne koristi, saj da jih je veliko elektriko zakupilo vnaprej – k čemur so pozivali tudi predstavniki države in energetske zbornice – in to po “rekordnih cenah”, kot so opozorili v Gospodarski zbornici Slovenije.
V Energetski zbornici Slovenije so ob opozorilih Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, da male poslovne odjemalce čaka tudi več kot 80-odstotni dvig računov za elektriko, izračunali, da bi lahko bila po izteku regulacije cena elektrike zanje višja za okoli 30 odstotkov, končni računi pa za okoli 20 odstotkov. Predstavniki energetske zbornice so dejali, da so cene na trgih toliko padle, da je mogoče najti ustrezno ponudbo in da so na ravneh, ki bi morale biti vzdržne za normalno poslovanje.
Negotovost pa povzroča nov način zaračunavanja omrežnine, ki naj bi bil po več preložitvah uveden 1. julija 2024. Znesek pobrane omrežnine bo po podatkih Agencije za energijo sicer do vključno leta 2026 ostal enak, 372,98 milijona evrov letno, se bodo pa z novim sistemom pobiranje prerazporedilo glede na odjemne skupine. Projekcije kažejo, da se bo poraba elektrike leta 2050 glede na leto 2020 povečala za od 39 do 52 odstotkov, s tem pa je povezana tudi izrazito povečana konična obremenitev omrežja. “Elektroenergetsko omrežje ni pripravljeno na masovno vključevanje toplotnih črpalk in električnih polnilnic v sistem, razvoj omrežij brez prilagajanja odjema pa bi bil prepočasen in predrag,” pravi Agencija za energijo.
Kot je decembra na novinarski konferenci povedala direktorica agencije Duška Godina, bi v naslednjih 10 letih na distribucijskem sistemu potrebovali za 3,5 milijarde evrov naložb, kar je dvakrat toliko, kot je predvideno sedaj, in na prenosnem sistemu še za 826 milijonov evrov. Medtem ko imajo sedaj pri zaračunavanju za uporabo omrežja večjo težo tarifne postavke za energijo, bo po novem več poudarka na tarifnih postavkah za moč. Za omrežnino bo treba več plačevati v obdobjih, ko je omrežje bolj obremenjeno. Pri tem se bo upoštevalo tako sezono (pozimi je omrežje bolj obremenjeno, tako da bo višja sezona od začetka novembra do konca februarja, v preostalem delu leta pa bo nižja sezona) kot del dneva (v določenih urah dneva, ko je poraba večja, bo omrežnina dražja).
Določenih bo pet časovnih blokov, pri čemer bodo lahko v posameznem dnevu nastopili trije. Razpon bo od najdražjega bloka 1, ki bo samo v visoki sezoni na delovni dan od 7. do 14. in od 16. do 20. ure, do najcenejšega bloka 5, ki bo samo v nizki sezoni na dela prost dan od polnoči do 6. ter od 22. do 24. ure. Dobavitelj elektrike bo za vsakega odjemalca določil njegovo obračunsko moč, in sicer glede na njegovo porabo, upoštevaje vrhunce, v minulem obdobju. Ob nespremenjenih navadah se tako strošek za omrežnino ne bi smel bistveno spremeniti. Se bo pa upoštevalo t. i. presežno moč, torej porabo, ki bo morebiti presegala dogovorjeno obračunsko moč.
Odjem bo sicer spremljan na 15 minut, ne bodo pa morebitni manjši oziroma slučajni presežki dogovorjene moči učinkovali “penalizacijsko”, pravi agencija in dodaja, da bodo le znatna oziroma dolgotrajnejša preseganja, posebej v času večje obremenitve omrežja – če se bo npr. gospodinjstvo odločilo za toplotno črpalko ali polnilnico za električni avtomobil, odjemalcu signal za ustrezno prilagoditev rabe omrežja ali določitve dogovorjene obračunske moči. Na takšno preseganje bo odjemalca opozoril že elektrooperater.
Preseganje dogovorjene moči v prvih dveh letih ne bo zaračunano, saj je določeno prehodno obdobje, v katerem bodo odjemalci o preseganju le obveščeni. Ob nespremenjenih navadah glede porabe se bo manjšim odjemalcem strošek za omrežnino predvidoma nekoliko znižal, večjim pa zvišal. S prilagoditvijo porabe glede na obdobje dneva, ko bo omrežnina nižja, se bo dalo ta strošek znižati. V gospodarstvu opozarjajo, da v nekaterih panogah proizvodnje ne morejo tako prilagoditi, da bi imeli večjo porabo v času, ko bo odjem cenejši.
Cene plina zamejene za gospodinjstva do konca kurilne sezone
Do konca leta 2023 so še regulirane drobnoprodajne cene zemeljskega plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce, javne zavode in zaščitene odjemalce. Potem ko je sredi leta za letošnjo zimo kazalo, da dobava zemeljskega plina ne bo vprašljiva in da bodo cene znatno nižje, kot so bile lani, ko se je Evropa soočala z izzivom nadomestiti ruski zemeljski plin, je vlada načrtovala, da po novem letu drobnoprodajne cene plina ne bodo več regulirane.
A je ob zaostritvi konflikta na Bližnjem vzhodu in drugih geopolitičnih napetosti v svetu pričakovala zaostritev na plinskem trgu in se zato odločila, da bodo cene plina za gospodinjske odjemalce in skupne kurilnice v večstanovanjskih stavbah ter za distributerje toplote prek sistemov daljinskega ogrevanja, zamejene od 1. januarja do 30. aprila. Nova zamejena cena bo z 59,9 evra za megavatno uro brez DDV nižja od trenutne, ki znaša 73 evrov za megavatno uro brez DDV.
Regulacija cen naftnih derivatov ostaja
Drobnoprodajne cene 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva na servisih zunaj avtocest ter kurilnega olja bodo še naprej regulirane enako, kot so sedaj. “Za zdaj ni predvidenih sprememb glede regulacije cen naftnih derivatov, se pravi, da ostane v veljavi, kot je opredeljeno v sedaj veljavnih uredbah,” so STA povedali na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Vlada cene derivatov določa na 14 dni po metodologiji, ki upošteva gibanje tečaja evro-dolar in povprečja cen derivatov na svetovnem trgu v tem obdobju. Omejene so tudi marže, vlada je marže na bencin in dizel, ne pa tudi na kurilno olje, konec novembra znižala za okoli 30 odstotkov. To je še prispevalo k znižanju cen pogonskih goriv v zadnjem obdobju in bencin je najnižje od konca marca lani, dizel pa je najcenejši, odkar je bila maja 2022 ponovno uvedena regulacija cen teh dveh pogonskih goriv.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje