Katere evropske države bi se lahko odpovedale gotovini in kje je Slovenija?

Fotografija je simbolična (Foto: PROFIMEDIA)

Kot izhaja iz nedavne raziskava, so med evropskimi državami na prihodnost brez gotovinskega poslovanja najbolj pripravljene nordijske države, medtem ko Armenija, Gruzija in Nemčija zaostajajo.

Nova analiza, ki jo povzema portal Euronews, je pokazala, da so evropske nordijske države bolj pripravljene na prihodnost, v kateri se gotovina ne bo več uporabljala v transakcijah, kot preostala Evropa.

Finansplassen, norveško spletno mesto s finančnimi informacijami, je namreč združilo podatke Svetovne banke, Eurostata in drugih javno dostopnih podatkovnih bank ter preverilo, kako prilagojene so posamezne evropske države na to, da bodo ljudje lahko plačevali brez gotovine.

Ocenili so število razpoložljivih bankomatov in plačilnih terminalov na 100.000 odraslih prebivalcev, preverili, kakšne so omejitve, ki jih imajo imetniki kartic med brezstičnim nakupovanjem, pa tudi število ljudi, ki že uporabljajo spletno bančništvo.

Kot so zapisali v študiji, je manjše število bankomatov znak, da je država manj odvisna od gotovine, večje število plačilnih terminalov pa predstavlja bolj razvejano infrastrukturo za elektronske prenose.

Kdo je v deseterici najboljših?

Njihova analiza je pokazala, da je Norveška najbolj pripravljena na brezgotovinsko prihodnost. Po podatkih, ki so jih uspeli zbrati v raziskavi, ima ta nordijska država namreč eno najmanjših števil bankomatov. Poleg tega približno 96 odstotkov prebivalstva že uporablja spletno bančništvo.

Finska in Danska sta v analizi na drugem in tretjem mestu, saj imata več bankomatov kot Norveška in nekoliko manj plačilnih terminalov, vendar približno enak odstotek ljudi, ki uporabljajo spletno bančništvo.

Nizozemska, Švedska, Islandija, Estonija, Litva, Ciper in Švica so se poleg že omenjene nordijske trojice uvrstile v deseterico najboljših držav v analizi, medtem ko so Armenija, Gruzija in Nemčija najmanj prilagojene brezgotovinskim sistemom.

Slovenija se z 79,78 bankomata na 100.000 prebivalcev uvršča na 25. mesto na lestvici. Prehitele so jo države, kot so Italija, Grčija, Madžarska in Španija, pa tudi Severna Makedonija in Turčija. Ob tem v Sloveniji spletno bančništvo uporablja le 60,69 odstotka ljudi.

Zakaj so na vrhu tri nordijske države?

Olle Pettersson, strokovnjak za osebne finance pri Finansplassen, je za Euronews Next povedal, da so zlasti za nordijske države brezgotovinski sistemi “koristni”, saj ti sistemi pomagajo premagati nekatere njihove izzive, kot so redka gostota prebivalstva ali težke vremenske razmere, ki nekoliko otežujejo tradicionalna plačila.

Te države imajo tudi prednost, je nadaljeval Pettersson, saj imajo visoko zaupanje v javne institucije in majhno število prebivalcev, zaradi česar lažje preizkušajo nove politike.

Leta 2016 je največja norveška banka DNB denimo pozvala k prenehanju uporabe gotovine, saj jo je skrbelo, da bi se lahko izvajale nezakonite dejavnosti, kot je pranje denarja, navaja Independent. Približno v istem času so potrošniki začeli uporabljati Vipps MobilePay, “nordijsko mobilno denarnico”, ki svojim strankam omogoča, da “pošiljajo denar tako preprosto, kot pošljejo sporočilo”.

Podjetje Vipps MobilePay, ki je začelo delovati leta 2015, ima zdaj 11,5 milijona uporabnikov na Norveškem, Finskem in Danskem, navaja podjetje. Norveški direktorat za civilno zaščito (DSB) sicer ob tem priporoča, da ima vsakdo pri sebi nekaj gotovine zaradi ranljivosti digitalnih plačilnih sistemov za digitalne napade.

pokrajina in nekaj hišk — Glommersträsk, Švedska (Foto: Glommersbygden)

Po podatkih Svetovne banke se je število brezgotovinskih plačil po vsem svetu povečalo predvsem med pandemijo koronavirusa, in sicer s povprečno 91 brezgotovinskih plačil na osebo letno v letu 2017 na približno 135 v letu 2020.

Evropska centralna banka (ECB) je ob tem soroden trend zaznala širom celotne Evrope. Raziskava za leto 2023 je tako denimo pokazala, da je bila leta 2022 dobra polovica (59 odstotkov) transakcij opravljenih z gotovino, medtem ko je bilo leta 2019 teh transakcij bistveno več (72 odstotkov). Ob tem so na ECB še pojasnili, da te spremembe ni moč pripisati enemu samemu dejavniku, a so ob objavi izsledkov raziskave pripisali, da se je “plačilno vedenje”, ki so ga ljudje osvojili med pandemijo, očitno preneslo tudi v postkoronske čase.