Prihodnje leto bo v Sloveniji v primanjkljaju na trgu dela 99 poklicev, kar pomeni, da bodo potrebe delodajalcev presegle ponudbo na trgu dela. Gre za poklice na področjih zdravstvene oskrbe, informacijskih tehnologij, šolstva, gradbeništva, prometa in gostinstva, kaže raziskava zavoda za zaposlovanje.
V primanjkljaju je letos devet poklicev manj kot lansko leto. V ravnovesju bo prihodnje leto 46 poklicev (to je pet manj kot letos), v presežku pa 37 (19 več kot letos).
Med ocenjevanimi poklici se najbolj opazna sprememba v primerjavi z lanskoletnimi napovedmi nanaša na obravnavane poklice s področja posredovanja informacij v klicnih centrih, prodaje po telefonu ter s področja dostave. Za te so lanskoletne napovedi predvidevale primanjkljaj, medtem ko letošnje napovedi kažejo na to, da bodo poklici v presežku.
Prihodnje leto bo tako predvidoma na trgu presežek nabavnih referentov, posrednikov za zaposlovanje, telefonistov, uradnikov v statistiki, financah in zavarovalništvu, blagajnikov in prodajalcev vstopnic ter delavcev za ročno pakiranje in preprosta prekladalna dela.
Primanjkovalo pa bo učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, svetovalnih delavcev in vzgojiteljev. Primanjkljaj se predvideva še v različnih skupinah strokovnjakov, kot so finančni analitiki, analitiki poslovnih procesov, sistemski analitiki ter odvetniki, tožilci in pravobranilci.
Iz primanjkljaja v ravnovesje pa naj bi po ugotovitvah najnovejše raziskave prešli strokovnjaki za razvoj kadrov in karierno svetovanje, prometni odpravniki in referenti za promet, obdelovalci lesa in delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih.
Zdravnikov ni, programerji nimajo dovolj kompetenc
Ključne razloge za primanjkljaj so na zavodu strnili v štiri kategorije. Najpogosteje o primanjkljaju poročajo iz poklicev, kjer kandidatov ni ali jih je premalo. Tako se soočamo s pomanjkanjem govornih terapevtov, zdravnikov in zobozdravnikov, psihologov, mesarjev, inženirjev elektrotehnike, fizioterapevtov, tesarjev, zidarjev, voznikov …
Pri nekaterih poklicih pa imajo delodajalci težave z iskanjem ustreznega kadra zaradi premalo usposobljenega kadra. Najbolj izstopajo programerji, saj pomanjkanje kompetenc kot razlog za primanjkljaj navaja kar 10 od 12 območnih služb. Pomanjkanje kompetenc, znanj, licenc ali izpitov pa izpostavljajo tudi pri iskanju mehanikov in serviserjev, knjigovodij, pravnikov in strokovnjakov za socialno delo oziroma računovodstvo.
Nizka plača, neugoden delovni čas, težko fizično delo in drugi slabi pogoji pa odvračajo kandidate, da bi iskali zaposlitev v zdravstveni in socialni oskrbi. Mikavni pa niso niti poklici čiščenja, natakarja, kuhinjskega pomočnika, varnostnika in gradbinca.
Na pomanjkanje kadra vplivajo še strukturni dejavniki, kot sta povprečna starost iskalcev zaposlitve in dolgotrajna brezposelnost. Izstopajo strugarji, gradbeni nadzorniki, steklarji, inženirji strojništva, orodjarji, mizarji …
V raziskavi Poklicni barometer zavod za zaposlovanje analizira 182 poklicev. Raziskava napoveduje razmerja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje