Kdaj je delavec upravičen do odpravnine?

PROFIMEDIA

Delavec je v nekaterih primerih ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi upravičen do odpravnine. Kdaj je upravičen do nje in kdaj ne ter koliko znaša minimalna višina, ki je določena po zakonu?

Pogoji za prejem odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas so določeni v zakonu o delovnih razmerjih.

Delavcu odpravnina pripada ob redni odpovedi delodajalca, ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas in upokojitvi. Pod določenimi pogoji pa tudi v primeru izredne odpovedi delavca.

Višina zakonsko določene odpravnine je odvisna predvsem od višine plače in obdobja zaposlitve pri delodajalcu.

Odpravnina ob redni odpovedi pogodbe delodajalca

Delavec je upravičen do odpravnine v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov (tudi reorganizacija dela ali ukinitev delovnega mesta) ali nesposobnosti.

Odpravnina ob izredni odpovedi delavca

Delavcu odpravnina pripada tudi, če sam poda izredno odpoved, vendar samo, če je ta podana zaradi razlogov, ki so našteti v 111. členu zakona o delovnih razmerjih.

Med te se med drugim šteje, če delodajalec delavcu več kot dva meseca ni zagotavljal dela in izplačal nadomestila za plače, če delavec več kot dva meseca ni prejel plače ali je bila ta bistveno nižja, če delodajalec delavcu dvakrat zapored plače ni izplačal v dogovorjenem roku, če delodajalec tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev zanj ni plačal prispevkov, če mu delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja, varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu, enake obravnave …

Primer izračuna odpravnine:

Če je delavec v podjetju delal 15 let in je njegova povprečna bruto plača v zadnjih treh mesecih (osnova) znašala 1.000 evrov, mu pripada 1/4 osnove za vsako leto dela. Odpravnina znaša: (1.000/4) x 15 let = 3.750 evrov odpravnine.

Če je delavec v podjetju delal 25 let in je njegova povprečna bruto plača v zadnjih treh mesecih (osnova) znašala 2.500 evrov, mu pripada 1/3 osnove za vsako leto dela. Odpravnina znaša: (2.500/3) x 25 let = 20.833,33 evra odpravnine.

Če je delavec v podjetju delal 3 leta in 6 mesecev in je njegova povprečna bruto plača v zadnjih treh mesecih (osnova) znašala 2.000 evrov, mu pripada 1/5 osnove za vsako leto dela + sorazmerni del letne odpravnine za vsak dodatni mesec dela. Odpravnina znaša: (2.000/5) x 3 leta + (400/12) x 6 mesecev = 1.200 + 200 = 1.400 evrov odpravnine.

*lestvico za izračun najdete spodaj

Odpravnina ob prenehanju pogodbe za določen čas

Do odpravnine je upravičen tudi delavec, ki mu je prenehala pogodba o zaposlitvi za določen čas. To ne velja, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, če preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu.

Prav tako delavec ni upravičen do odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del ali ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Če je delavec pri istem delodajalcu nepretrgoma delal na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se odpravnina izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe.

Primer izračuna odpravnine:

Če je delavec delal do enega leta in znaša njegova povprečna bruto plača (osnova) 1.000 evrov, mu pripada 1/5 osnove za vsako leto dela. Odpravnina znaša: 1.000/5 = 200 evrov odpravnine.

Če je delavec delal 14 mesecev in znaša njegova povprečna bruto plača (osnova) 1.000 evrov, mu pripada 1/5 osnove za vsako leto dela + sorazmerni del letne odpravnine za vsak dodatni mesec dela. Odpravnina znaša: (1.000/5) + (200/12) x 2 meseca = 200 + 33,33 = 233,33 evra odpravnine.

*lestvico za izračun najdete spodaj

Odpravnina ob upokojitvi

Zakon o delovnih razmerjih v 132. členu določa tudi pravico do odpravnine ob upokojitvi delavca. Ta določa, da je, če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, delodajalec delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Delodajalec lahko izplača odpravnino v breme posebnega zavarovanja.

Odpravnina ob odpovedi in ponudbi nove pogodbe

Če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in delavcu sočasno ponudi sklenitev nove pogodbe za ustrezno zaposlitev (zahtevana enaka izobrazba, enak delovni čas, primerno oddaljen kraj dela), se uporabljajo določbe zakona, ki se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, in je upravičen do odpravnine.

Če delavec sprejme ponujeno novo ustrezno zaposlitev, ni upravičen do odpravnine.

Če delodajalec ponudi neustrezno zaposlitev in jo delavec kljub temu sprejme, ima pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, o kateri se dogovori z delodajalcem.

Odpravnina ob novi zaposlitvi med odpovednim rokom

Če delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi in ta v času odpovednega roka sklene pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, mu sedanji delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine. Vendar se mora pri tem novi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zavezati, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih.

Osnova za izračun odpravnine

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna bruto plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo delavec prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Delavcu pripada odpravnina v višini:

1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,

1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,

1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini iz prejšnjega stavka, povečane za sorazmerni del letne odpravnine za vsak mesec dela (1/12 letne odpravnine).

Po zakonu o delovnih razmerjih višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove povprečne mesečne plače, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.