Menu Item
Perutnina Ptuj proizvodne zmogljivosti intenzivno širi v Srbijo, BiH in na Hrvaško, v Sloveniji pa ne, čeprav so tukaj "doma" že dolgo.
Ena največjih ukrajinskih kmetijskih družb MHP je lani proizvedla 821.111 ton mesa. Številka je osem odstotkov manjša kot leto prej, upad pa je posledica vojne v Ukrajini, so jasni.
Slovenska “veja” ukrajinske MHP, to je Perutnina Ptuj, ki je v lasti MHP, je medtem lani proizvodnjo povečala za tri odstotke. In to je že “posledica strateških investicij v širitev proizvodnih zmogljivosti na Hrvaškem, v Srbiji in BiH,” pojasnjuje Tomaž Zaviršek, direktor korporativnega komuniciranja v Perutnini Ptuj.
A glede na to, da se konkretno Perutnini Ptuj, čeprav je v ukrajinski lasti, ruska agresija na Ukrajino v poslovanju ne pozna, saj v Ukrajino ne izvažajo, se zastavlja vprašanje, zakaj že od leta 2019 intenzivno širijo proizvodnjo v BiH, v Srbiji in na Hrvaškem, v kar so investirali na desetine milijonov evrov? In zakaj je tako intenzivno ne širijo v Sloveniji, kjer so “doma” že dolgo?
V Sloveniji “je skoraj nemogoče dobiti dovoljenja za postavitev novih farm ali širitev obstoječih. Največja težava so dolgotrajni postopki umeščanja objekta v prostor, kar je v domeni občine, saj je v večini primerov potrebna sprememba prostorskega načrta, ki traja okoli pet let,” v imenu Perutnine Ptuj pojasnjuje Zaviršek.
Po njegovi oceni gre za za svojevrsten paradoks, saj dovoljenj ne dobijo niti na podeželju, kjer je pridelava hrane predvidena in se tudi izvaja že več desetletij. “Na podeželju bi morali prostorski načrti že v osnovi predvideti takšne objekte,” so prepričani v Perutnini Ptuj.
Prav zaradi teh težav se je pred nedavnim z vodstvom podjetja sestala tudi kmetijska ministrica Irena Šinko. Ministrstvo za kmetijstvo zdaj napoveduje, da bodo “nekatere odprte zahteve pregledali in skupaj s predstavniki podjetja poiskali rešitve s pomočjo svojih strokovnih služb.”
Ob tem pa dodajajo tudi, da njihova uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ne izdaja dovoljenj za gradnjo ali postavitev novih farm ter za širitev obstoječih, ampak na podlagi vloge investitorja izda le informacijo o pogojih za izvajanje dejavnosti, ki so pod veterinarskim nadzorom. “V do sedaj prejetih vlogah so investitorji želeli informacije o pogojih za gradnjo oziroma rekonstrukcijo objektov, ki so se nanašale na skladnost načrtov za gradnjo objekta z zakonodajo na področju dobrobiti živali,” so še pojasnili.
Perutnina Ptuj je v zadnjih letih v Sloveniji sicer povečala valilnico in nekatere druge zmogljivosti, imajo pa premalo piščančjih farm. Sodelujejo s približno 250 rejci, tako imenovanimi kooperanti, ki imajo vsak svojo farmo, a model vzreje s kooperanti se po Zavirškovih besedah precej razlikuje od modelov vzreje v nekaterih drugih državah. “To je manj industrijski pristop,” pravi. In ker imajo težave z dovoljenji za postavitev novih farm prav rejci-kooperanti, se v podjetju ukvarjajo s posodobitvami, ki bi zagotovile čim večjo proizvodnjo. A se ob tem intenzivno s postavitvami novih proizvodenj obračajo tudi na druge trge.
Koliko rejcev se še sooča s podobnimi težavami in ali imajo kakšne načrte, kako to urediti, na ministrstvu za kmetijstvu za zdaj niso pojasnili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje