Finančni minister Kanade Francois-Philippe Champagne je danes napovedal, da bodo od srede naprej veljale 25-odstotne carine na uvoz določenih avtomobilov iz ZDA. Gre za povračilni ukrep na podobne carine, ki jih je proti Kanadi uvedel predsednik južne sosede Donald Trump, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Kanada se še naprej odločno odziva na vse neupravičene in nerazumne carine," je danes izjavil minister o carinah, ki začnejo veljati v sredo ob šestih zjutraj po srednjeevropskem času.

Razložil je, da gre za carine na okrog deset odstotkov vsega avtomobilskega uvoza iz ZDA, ki ni pokrit z določili prostotrgovinskega sporazuma med ZDA, Kanado in Mehiko (USMCA).

Trump je že prej uvedel 25-odstotne carine na ves uvoz iz Kanade, ki ni pokrit z USMCA, v kar so vštete 25-odstotne carine na avtomobile, jeklo in aluminij.

Kanada za zdaj še ni vključena v Trumpove 10-odstotne vzajemne carine proti vsemu svetu in še višje carine na uvoz iz držav, s katerimi imajo ZDA velik zunanjetrgovinski primanjkljaj. 

Vodja urada za vladno učinkovitost (Doge) Elon Musk se je zaradi uvedbe carin zapletel v javni spor s Trumpovim svetovalcem Petrom Navarrom. Na svojem družbenem omrežju X je Musk Navarra označil za butastega, ker ga je užalil z izjavami o njegovem avtomobilskem podjetju Tesla.

Musk se ne strinja s carinami, ki jih je prejšnji teden naznanil Trump, kar je predsedniku tudi povedal, je danes poročal Washington Post. Predsednika zaradi tega ni javno kritiziral, je pa pred dnevi predlagal ustanovitev območja proste trgovine med Evropo in Severno Ameriko.

Navarro je Muska obtožil, da carinam nasprotuje iz sebičnih razlogov, avtomobilsko podjetje Tesla pa je označil za "le sestavljalnico" in ne proizvajalca avtomobilov. Muska je obtožil, da želi poceni avtomobilske dele iz tujine, kot so baterije, pnevmatike in drugo.

"Navarro je res butast. Tesla ima najbolj ameriško narejene avtomobile. Navarro je neumnejši kot noč," je objavil Musk. Kasneje je dodal, da naj Navarro o tem vpraša Rona Varo.

Ron Vara je izmišljeni gospodarski strokovnjak, ki ga Navarro v eni od svojih knjig navaja kot vir za "strokovna mnenja". Gre za anagram njegovega imena.

Muskovo premoženje naj bi doslej po analizi Bloomberga padlo pod 300 milijard dolarjev, kar pomeni, da je doslej zaradi sodelovanja v Trumpovi vladi izgubil najmanj 130 milijard dolarjev.

V sredo stopajo v veljavo dodatne 84-odstotne carine na vso kitajsko blago, je danes potrdila tiskovna predstavnice Bele hiše Karoline Leavitt. 

Skupno bodo carine za Kitajsko tako najmanj 104-odstotne, poroča CNN. 

Kitajskim izdelkom je v sklopu Trumpovega načrta že grozil 34-odstotni dvig, nato pa je ameriški predsednik v ponedeljek kot odgovor na kitajske povračilne carine napovedal še dodatni, 50-odstotni dvig, če Kitajska ne bi odstopila od tega načrta. 

"Države, kot je Kitajska, ki so se odločile za povračilne ukrepe in vztrajajo pri nepoštenem ravnanju do ameriških delavcev, delajo napako," je v torek novinarjem dejala Leavitt. "Predsednik Trump ima jekleno hrbtenico in ne bo popustil," je dejala. 

"Kitajci želijo doseči dogovor, le da ne vedo, kako to storiti," je še povedala, ni pa želela razkriti, pod kakšnimi pogoji, če sploh, bi predsednik Trump razmislil o znižanju carin za Kitajsko. 

Senatni republikanci so se pridružili demokratom pri vprašanjih o namenu in ciljih carinske politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je povzročila velike borzne padce po vsem svetu in sprožila spore tudi znotraj Trumpove vlade. 

Trgovinski predstavnik ZDA Jamieson Greer je v senatnem odboru za finance zagotovil, da se Trumpova vlada pogaja z državami o carinah, in to tudi ob koncih tedna in ponoči, potem ko ga je republikanec iz Oklahome James Lankford vprašal o tem, kdaj bodo carine ukinjene. Lankford je izrazil dvom v Trumpovo trditev, da bodo carine zmanjšale zunanjetrgovinski primanjkljaj ZDA. "Večina držav ne bo zmogla kupiti toliko, kot lahko kupijo ZDA," je na zaslišanju, ki so ga prenašale ameriške televizije, dejal Lankford.

Republikanski predsednik odbora za finance Mike Crapo iz Idaha je Greeru naročil, naj pojasni, kakšni so cilji vzajemnih carin, ki jih je Trump napovedal prejšnjo sredo, veljati pa bodo začele to sredo. Greer je odgovarjal, povedal pa ni nič natančnega in vodilni demokrat v odboru Ron Wyden iz Oregona mu je to povedal v oči ter dodal, da ne vidi nobene prave strategije. "Tipičen Trump. Zelo dober je, ko govori o problemu, zelo slab je pri reševanju problema," je dejal Wyden in se zavzel za sodelovanje obeh strank pri zaustavitvi nevarne Trumpove carinske politike. Senat je s podporo štirih republikancev že izglasoval predlog za ukinitev carin s Kanado, vendar predstavniški dom tega ne namerava podpreti.

"Zakaj bi sploh še kdo posloval z ZDA, ki se ne drži dogovorov," je opozorila demokratka iz Nevade Cortez Masto in spomnila na sporazuma o prosti trgovini ZDA z Mehiko ter Kanado in prosti trgovini z Južno Korejo, ki sta bila sklenjena v Trumpovem prvem mandatu. Greer je pojasnil, da se zaščite za ZDA v obeh sporazumih niso izkazale kot zadostne. Dejal je, da urnika za konec pogajanj in umik carin ni, ni pa zanikal, da se bodo cene menda le na kratek rok zvišale. "Težko je predvideti, kaj bo s cenami, ki so odvisne od številnih dejavnikov. Izzivi bodo predvsem za podjetja, ki so odvisna od uvoza iz Kitajske in bodo morala hitro prilagoditi oskrbovalne verige," je dejal.

Ko je ameriški predsednik Donald Trump pozno v sredo predstavil seznam carin, so evropski uradniki in zakonodajalci ugotovili, da bi lahko bila velika tehnološka podjetja (tako imenovani Big Tech, angl.) in digitalne storitve Ahilova peta Washingtona, poroča Politico.

Evropska unija ima 157 milijard evrov presežka v blagovni menjavi z ZDA, kar pomeni, da izvozi več kot uvozi. Vendar ima po drugi strani primanjkljaj v storitvah v višini 109 milijard evrov, vključno z digitalnimi storitvami. Ameriški tehnološki velikani, kot so Apple, Microsoft, Amazon, Google in Meta, obvladujejo več vrst trgov v Evropi.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je omenila tehnologijo kot eno od “kart”, na katere lahko EU igra, ko je v torek na zasedanju Evropskega parlamenta govorila o grožnji carin.

Toda EU ni enotna, kaj storiti glede te karte. Njena tehnološka zakonodaja, zlasti osrednja zakona o digitalnih trgih in digitalnih storitvah (DMA in DSA), ni zasnovana tako, da bi služila kot orodje za povračilne ukrepe. Poskusi, da bi tehnološkim velikanom naložili višje davke, so bili v preteklosti neuspešni.

Več o tem preberite v Forbesovem članku: Bruselj bi lahko v trgovinskem sporu z ZDA na muho vzel tehnološke velikane.

Indeksi na newyorških borzah so na začetku današnjega trgovanja obarvani zeleno, s čimer tako kot druge borze po svetu nekoliko okrevajo po zadnjih znatnih izgubah, ki jih je s svojimi carinami povzročil ameriški predsednik Donald Trump. Vlagatelji upe za umiritev svetovne trgovinske vojne polagajo v sprejetje trgovinskih sporazumov.

Indeks Dow Jones je bil po prvih 20 minutah trgovanja 2,97 odstotka nad izhodiščem, širši indeks S&P 500 je beležil 3,06-odstotno rast, tehnološki indeks Nasdaq pa 3,25-odstotno.

Po nedavnih razprodajah okrevajo tudi indeksi na evropskih borzah. Indeks najpomembnejših podjetij Eurostoxx 50 je bil sredi dneva 3,16 odstotka nad izhodiščem, frankfurtski DAX je pridobival 2,95 odstotka, pariški CAC 40 pa 3,27 odstotka. Zunaj območja evra je bil londonski FTSE 100 3,59 odstotka v zelenem.

V torkovem trgovanju so svetovne borze prekinile niz treh zaporednih dni globokih padcev, ki jih je povzročil ameriški predsednik Donald Trump z uvedbo carin na skoraj ves uvoz v ZDA. Okrevala je tudi Ljubljanska borza, ki je v ponedeljek beležila največji dnevni padec vrednosti v več kot treh letih. Več v članku na Forbes Slovenija. 

Finančni minister Klemen Boštjančič pričakuje, da se bo EU na ameriške uvozne carine odzvala enotno in odločno. "Ne zagovarjam takoj recipročnih carin, je pa pomembno, da Evropa pokaže, da se ZDA ne bo pustila, da ta ravna z njo, kot se ji zazdi." 

"To, kar se je nedavno zgodilo v ZDA, je verjetno največji pretres na svetovnem trgu v zadnjih desetletjih," je napovedano uvedbo ameriških carin pospremil Boštjančič. Svetovni trgi so po njegovih besedah občutljivi že na napovedi, kaj šele na dejanske ukrepe. "Večina sveta meni, da so ukrepi ZDA korak v napačno smer. A v ZDA so na oblasti ljudje, ki so trmasti, in verjamem, da ne bodo zelo hitro spoznali, da je takšna politika dolgoročno slaba za ves svet, tudi za ZDA," je prepričan Boštjančič, ki pričakuje enoten in odločen odziv EU. 

Več si lahko preberete na povezavi: Minister Boštjančič o ameriških carinah: “Slovenija v tej zgodbi igra timsko”

Podpredsednik Evropske centralne banke Luis de Guindos je sporočil, da je "relativno optimističen" glede sposobnosti Evrope za obvladovanje trgovinske napetosti z ZDA, potem ko so te uvedle 20-odstotne carine na uvoz, poroča Al Džazira. "Za Evropo je to bila nekakšna budnica," je dejal Guindos. 

Po njegovih besedah si je Evropa začela bolj jasno prizadevati za večjo avtonomijo – tako na vojaškem kot gospodarskem področju. Ob tem je opozoril, da se mora Evropa s Trumpovo administracijo pogajati "z mirno glavo".

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je v intervjuju za Bloomberg TV ostro kritiziral Evropsko komisijo, ker se ni ustrezno pripravila na carine ameriškega predsednika Donalda Trumpa ter ni pravočasno pristopila k pogajanjem, poroča Guardian. Obenem je izrazil nasprotovanje načrtom EU o povračilnih ukrepih.

Pojasnil je, da je imela Madžarska "konkreten predlog" za pogovore z ZDA, osredotočen na avtomobilsko industrijo. V okviru predloga bi EU enostransko znižala carine na uvoz avtomobilov iz ZDA, s čimer bi si pridobila Trumpovo naklonjenost – vendar je, kot je dejal, Bruselj predlog povsem prezrl. "Tovrstni zahtevni časi zelo jasno kažejo, da institucije v Bruslju niso sposobne voditi," je še zatrdil Szijjarto.