Menu Item
Ducat revnih držav se zaradi stotine milijard dolarjev posojil – večinoma izposojenih od Kitajske, ki velja za največjo in najbolj neizprosno državno posojilodajalko na svetu – spopada z ekonomsko nestabilnostjo in celo zlomom, je pokazala analiza ameriške tiskovne agencije Associated Press (AP).
Associated Press je analiziral ducat držav, ki imajo velik dolg do Kitajske – vključno s Pakistanom, Kenijo, Zambijo, Laosom in Mongolijo. Ugotovil je, da odplačevanje dolga “požre” vse večji del davčnih prihodkov držav, ki so sicer potrebni za vzdrževanje šol, zagotavljanje električne energije ter plačevanje hrane in goriva. Te države za plačevanje obresti izčrpavajo tudi svoje devizne rezerve (v tuji valuti), pri čemer imajo nekatere na voljo le še nekaj mesecev, dokler ne bodo porabile vsega denarja.
Po pisanju tiskovne agencije sta v ozadju nepripravljenost Kitajske, da bi odpisala dolg tem državam, in velika skrivnost o količini posojenega denarja in pogojih, pod katerimi so bila posojila sklenjena. Prav zaradi tega se drugi posojilodajalci ne želijo vpletati v reševanje. Ob tem AP še navaja, da se je nedavno izkazalo, da je Kitajska od držav posojilojemalk zahtevala, da denar položijo na skrite depozitarne račune, s čimer je Kitajska postala upnica, ki ji bodo te države najprej poplačale dolg.
Dve državi sta že končali v bankrotu
Države, ki jih je zajela analiza, so si od Kitajske izposodile tudi polovico vseh tujih posojil, večina pa je za odplačevanje dolga namenila več kot tretjino vladnih prihodkov. Dve državi, Zambija in Šrilanka, sta že bankrotirali, saj nista mogli odplačati niti obresti za posojili, s katerima sta financirali gradnjo pristanišč, rudnikov in elektrarn. V Pakistanu je medtem brez dela ostalo na milijone delavcev v tekstilni industriji, saj si država zaradi previsokega zunanjega dolga ne more več privoščiti zagotavljanja električne energije in delovanja strojev.
Kenijska vlada, ki si je prav tako izposodila denar od Kitajske, je prejšnji mesec zadržala plače tisočim javnim uslužbencem, da je lahko prihranila za odplačilo tujega dolga. V Šrilanki, ki je pred enim letom bankrotirala, pa je izginilo pol milijona služb v industriji, inflacija se je dvignila na 50 odstotkov, več kot polovica prebivalstva v številnih delih države pa je zapadla v revščino, posledice odplačevanja dolga Kitajski navaja AP. Po podobni poti gre večina držav, ki so se ujele v zanko dolga.
To se je po pisanju AP pokazalo zlasti na primeru Zambije, ki si je v zadnjih dveh desetletjih od kitajskih državnih bank izposodila milijarde dolarjev. Z njimi je ta afriška država zgradila jezove, železnice in ceste, to pa je okrepilo državno gospodarstvo. Na drugi strani pa je zaradi odplačevanja država ostala brez velikega dela denarja, kar jo je prisililo, da je zmanjšala porabo za zdravstvo, socialne storitve ter subvencije kmetom za semena in posojila.
V preteklosti so velike države, kot so ZDA, Japonska in Francija, sklenile dogovor o odpisu dolga, pri čemer je vsak posojilodajalec razkril, kaj mu dolgujejo in pod kakšnimi pogoji, da se nobena vpletena stran ne bi počutila ogoljufano. A Kitajska ni želela igrati po teh pravilih: najprej je zavrnila večstranska pogajanja, se o dolgu ločeno pogajala z Zambijo in vztrajala pri zaupnosti. Zambija se je morala tako v tem primeru zavezati, da drugim stranem ne bo razkrila pogojev posojila s Kitajsko in da bo Kitajska prvi upnik, ki ga mora Zambija poplačati.
Drugi posojilodajalci zavrnili obupane prošnje Zambije
Leta 2020 je tako skupina nekitajskih posojilodajalcev zavrnila “obupane” prošnje Zambije, da vsaj za nekaj mesecev prestavijo plačevanje obresti. To je državo pahnilo še globlje v krizo, država pa je novembra tega leta tudi bankrotirala. Inflacija je porasla na 50 odstotkov, brezposelnost je najvišja v 17 letih, nacionalna valuta pa je v sedmih mesecih izgubila kar 30 odstotkov vrednosti. Raziskovalci so nekaj mesecev po bankrotu ugotovili, da Zambija kitajskim državnim bankam dolguje 6,6 milijarde dolarjev (6,10 milijarde evrov), kar je dvakrat toliko, kot so številni pričakovali, in kar tretjino vseh dolgov, ki jih ima država.
Ravnanje Kitajske je številne države pustilo v začaranem krogu, kar pa zavira gospodarsko rast, s pomočjo katere bi lahko te revne države odplačale svoj dolg. Tuje valutne rezerve so se po pisanju AP zmanjšale v kar 10 od 12 držav, povprečno za 25 odstotkov v enem letu. Nekatere države imajo le še nekaj mesecev tujega denarja za plačilo goriva, hrane in drugih dobrin. Razmere sta še dodatno poslabšali vojna v Ukrajini, ki je cene žita in nafte pognala v nebo, in odločitev Ameriške centralne banke Federal Reserve, ki je že desetkrat zapovrstjo dvignila obrestne mere. Zaradi tega so se posojila s spremenljivo obrestno mero za države nenadoma precej podražila.
Posledica vsega tega pa so tudi notranjepolitični pretresi v državah in nova strateška zavezništva. Močno zadolženi Honduras je tako po pisanju AP kot razlog, da vzpostavi diplomatske vezi s Kitajsko in prekine vezi s Tajvanom, navedel “finančne pritiske”. Pakistan je aprila, da bi se izognil novim izpadom elektrike, sklenil dogovor o nakupu poceni nafte iz Rusije. S tem ni sledil prizadevanjem ZDA, ki si želijo, da bi države omejile poslovanje z Vladimirjem Putinom. V Šrilanki pa je julija lani po izgredih voditelj, ki je bil povezan s sporazumi s Kitajsko, pobegnil iz države.
Kitajsko zunanje ministrstvo je v odzivu za Associated Press zavrnilo obtožbe, da je Kitajska neusmiljena posojilodajalka. Ponovilo je svoje izjave, v katerih krivdo za nastale okoliščine pripisuje ameriški centralni banki. Dodalo je, da bi morala, če Kitajska privoli v odpis del dolgov, to storiti tudi Svetovni denarni sklad in Svetovna banka, ki pa ju Kitajska povezuje z ZDA.
Ob tem pa Kitajska trdi, da je državam v težavah med drugim že ponudila podaljšanje roka odplačila posojil in da je odpisala 23 brezobrestnih posojil afriškim državam. AP v tem primeru navaja podatke AidData, da gre v tem primeru večinoma za posojila izpred dveh desetletij in da ta pomenijo manj kot pet odstotkov celotne vrednosti, ki jo je Kitajska posodila.
Po pisanju Associated Pressa so se nekatere revne države, ki se trudijo odplačati dolg Kitajski, znašle v negotovosti: Kitajska pri svojih zahtevah ne želi popustiti, Mednarodni denarni sklad pa tem revnim državam ne bo ponudil posojil z nizkimi obrestnimi merami, če bi s tem te države le plačale obresti za kitajsko posojilo.
Kritiki Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke medtem navajajo, da politike afriških držav, ki so namenjene obvladovanju inflacije in ustvarjanju trgovske izmenjave, kar naj bi pomagalo odplačati dolg do IMF, pogosto povzročijo povišano brezposelnost, revščino in ekonomsko polarizacijo, ki ovira trajnostni razvoj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje