Umar za letos znižal napoved gospodarske rasti

PROFIMEDIA

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je za letos znižal rast BDP z 1,8 na 1,6 odstotka, za prihodnje leto pa zvišal z 2,5 na 2,8 odstotka. Inflacija bo konec letošnjega leta 5,4-odstotna, v povprečju leta pa 7,6-odstotna.

V jesenski napovedi gospodarskih gibanj Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Sloveniji za letos napoveduje 1,6-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,2 odstotne točke manj, kot so predvideli spomladi.

Kaj znižuje napovedi rasti BDP za letos

Izhodišč za znižanje napovedi je več.

Gospodarsko ohlajanje v najpomembnejših trgovinskih partnericah je izrazitejše od pričakovanega spomladi, še posebej v Nemčiji, ki se ji letos napoveduje recesija.

"Če upoštevamo znatno poslabšanje razmer v mednarodnem okolju, letos pričakujemo bistveno nižjo rast izvoza blaga. V storitvenem izvozu pričakujemo rast, tudi po okrevanju turizma, zato bo celotna rast izvoza letos nekoliko pozitivna," je dejala Bednaš.

"Nižja kot lani je tudi rast zasebne potrošnje, hkrati nadaljuje rast investicij v zgradbe in objekte, je povedala Maja Bednaš, direktorica Umarja. Prihodnje leto se pričakuje okrevanje.

Pri Umarju pričakujejo, da se bo v drugi polovici leta rast zasebne potrošnje zmerno povečevala, na kar bodo vplivali predvsem visoka zaposlenost, še naprej zmerna realna rast plač ter vladni ukrepi za blažitev rasti cen energentov in odpravo posledic naravnih nesreč.

Na Umarjevo napoved je vplivala tudi Sursova revidirana lanska gospodarska rast s 5,4 na 2,5 odstotka. Nominalni obseg BDP je bil po novih ocenah nižji za skoraj dve milijardi evrov.

Pri Umarju so v določeni meri, sploh po objavi Ajpesovih podatkov o poslovanju podjetij lani, pričakovali popravek, "vendar nas je velikost te spremembe presenetila," je dejala Maja Bednaš.

Na napoved vplivajo tudi spremembe v realni rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu.

Kolikšen bo vpliv poplav

Avgusta so Slovenijo prizadele tudi zgodovinsko hude poplave, kar bo vplivalo na prizadete predelovalne dejavnosti. Na drugi strani bo odpravljanje posledic avgustovskih poplav na aktivnost v gradbeništvu vplivalo spodbudno. Vpliv poplav na makro ravni pa bo po ocenah Umarja omejen.

Kadrovska suša ne bo pojenjala

Na trgu dela se pričakuje nadaljnje upadanje brezposelnosti. Veliko dejavnosti še naprej poroča o pomanjkanju delovne sile. Zelo velik del porasta zaposlenosti izhaja iz zaposlovanja tujih delavcev. Zaradi pomanjkanja delovne sile je pričakovati večji pritisk na cene in plače.

Nominalna rast povprečne bruto plače bo letos visoka, a bo ob še vedno visoki inflaciji realno skromna.

Inflacija se bo še naprej umirjala

Inflacija se umirja, blaži jo zniževanje cen energentov. Prispevek cen hrane bo letos ostal razmeroma visok, se pa rast cen hrane znižuje z visokih ravni v začetku leta. Na Umarju pričakujejo, da se bo ob odsotnosti zunanjih šokov do konca leta znižala na 5,4 odstotka. V povprečju leta pa bo, predvsem zaradi visokih rasti v začetku leta, 7,6-odstotna.

V prihodnjih letih se pričakuje nadaljnje umirjanje. Do konca prihodnjega leta naj bi se znižala na dobre tri odstotke, inflacijo proti dvema odstotkoma na Umarju pričakujejo šele proti koncu leta 2025.

Prihodnje leto okrevanje

Prihodnje leto v Umarju pričakujejo ponovno nekoliko višjo rast BDP, in sicer 2,8 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več, kot so predvideli spomladi, in 2,5 odstotka leta 2025 (spomladanske projekcije so predvidele 2,6 odstotka).

S postopno višjo rastjo tujega povpraševanja pričakujejo ponovno rast izvoza in krepitev rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, nadaljevala se bo rast storitvene menjave. Za prihodnje leto napovedujejo, da bodo še naprej rasle investicije, spodbujene s sanacijo in obnovo po letošnjih poplavah ter ponovno rastjo podjetniških investicij v opremo in stroje.

Negotovosti manjše kot lani

V primerjavi z lansko jesensko napovedjo so negotovosti bistveno manjše. "Lani smo se spraševali, kako bomo preživeli zimo," je spomnila Bednaš. Ostajajo pa negotovosti – na prvem mestu je gospodarsko ohlajanje v mednarodnem okolju.

Izvozni sektor se poleg šibkejšega povpraševanja sooča tudi s poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti, zaradi česar bi bila izvozna aktivnost lahko prizadeta bolj, kot je predvideno v osrednjem scenariju napovedi, poudarjajo pri Umarju.

Prav tako je tu inflacija - če se bo v evrskem območju izkazala za bolj trdovratno, bo to lahko še naprej omejevalo kupno moč gospodinjstev in vodilo k močnejšemu zaostrovanju monetarne politike, s tem pa negativno vplivalo na posojilno in investicijsko aktivnost, so še pojasnili v Umarju.