Rast stanovanjskih kreditov se je ob zmanjšanju obsega novega posojanja začela počasi umirjati, hkrati pa na bankah raste število vlog oziroma depozitov. Kljub temu so razmere, v katerih so se znašle komercialne banke, ugodne. Obrestne mere za depozite namreč rastejo bistveno počasneje kot aktivne obrestne mere, s katerimi banke poslujejo na dolgoročnih kreditih, pojasnjuje Damjan Kovačič iz Save Infonda.
Komercialne banke so lani v prvih desetih mesecih ustvarile za četrtino več neto dohodka kot v istem obdobju leto prej. Banka Slovenije pojasnjuje, da je povečanje posledica rasti neto obrestnih prihodkov (razlika med plačilom klientom za depozite ter obrestmi, ki jih banke računajo za posojila) in neto neobrestnih prihodkov ob zmernem povečanju operativnih stroškov. Banke so tako do oktobra lani ustvarile slabih osem odstotkov večji dobiček pred obdavčitvijo kot v prvih desetih mesecih leta 2021.
Ravno na nezanemarljive obrestne prihodke bank – ti so v Sloveniji do oktobra lani za več kot desetino presegli prihodke iz leta prej – spomni Damjan Kovačič iz Save Infonda. Ta pravi, da so se banke znašle v idealnem okolju, saj ob povišanih obrestnih merah ne plačujejo visokih zneskov za depozite. “Depozitne obrestne mere realno sploh ne rastejo ali pa rastejo bistveno počasneje kot aktivne obrestne mere, s katerimi poslujejo na dolgoročnih kreditih. Ti so večinski, saj vemo, kakšen je osnovni poslovni model bank,” razlaga specialist za upravljanje investicijskih skladov.
Z dvigom depozitnih obrestnih mer se bankam ne mudi
Čeprav se obrestne mere za depozite občutno ne povišujejo, pa na bankah število vlog raste. Po podatkih Banke Slovenije so se depoziti nebančnega sektorja do oktobra lani povečevali zaradi izrazitega prirasta vlog gospodinjstev v pomladnih mesecih in vlog nefinančnih družb od polletja.
“Banke so s tem dobile neki vir zaslužka. Depozitov je dovolj v sistemu in banke tukaj med sabo ne tekmujejo. Kolikor opazujem, ni agresivnih ponudb, ki bi pozivale k odpiranju računov, prenosu poslovanja ali pa bi izpostavljale obrestne mere, ki jih banke ponujajo za dolgoročne ali kratkoročne vezave. Medtem so banke agresivne pri ostali ponudbi, predvsem potrošniških in hitrih posojilih, s katerimi poskušajo nadomestiti padec. Namreč, zaradi višjih obrestnih mer bodo manj zanimivi postali hipotekarni krediti, mogoče tudi posojila za osebna vozila in tako naprej. Tudi podjetja bodo investicijsko aktivnost v tem okolju zelo oklestila,” pričakuje Kovačič.
Na račun omenjenih velikih neto prihodkov od obresti so lani dobro poslovale tudi komercialne banke v ZDA. Financial Times piše, da potem ko centralne banke zvišajo ključne obrestne mere, komercialne banke takoj podražijo kredite, obenem pa jim ni treba enako hitro plačevati več za depozite. Razmere se v največjem svetovnem gospodarstvu danes že spreminjajo, saj imajo investitorji tam na voljo tudi druge naložbe, ne nazadnje pa se lahko obrnejo še k manjšim bankam, ki ponujajo višje depozitne obrestne mere.
Slabo leto za investicijske banke
Medtem ko imajo komericalne banke za sabo uspešno leto, sta ohlajanje gospodarstva že občutili dve največji investicijski banki Wall Streeta Goldman Sachs in Morgan Stanley. Obe sta namreč prejšnji teden poročali o občutnem zmanjšanju dobička v zadnjem četrtletju, pri čemer pa jo je bolje odnesla zadnja, ki ni bila v enaki meri odvisna zgolj od investicijskega bančništva.
Ob tem je vredno omeniti analitike podjetja Dealogic, ki ugotavljajo, da so lanski dvigi obrestnih mer dodobra razburkali trge, prihodki v investicijskem bančništvu pa so se kar prepolovili v primerjavi z letom prej.
Stanovanjska posojila se umirjajo
Do oktobra lani pa se je še naprej povečeval obseg kreditov gospodinjstvom, predvsem zaradi povečanja stanovanjskih posojil. Rast teh je bila celo četrta največja v evrskem območju, pri čemer je vredno omeniti, da se je ob zmanjšanju obsega novega posojanja začela počasi umirjati, kažejo podatki slovenske centralne banke: “Povečevanje medletne rasti posojil gospodinjstvom, ki ga je v veliki meri poganjalo močno kreditiranje s stanovanjskimi posojili, se je septembra ustavilo pri 8,5 odstotka, oktobra pa se je rast ob vidnem umirjanju tekočega stanovanjskega kreditiranja v drugi polovici leta rahlo zmanjšala, na 8,2 odstotka. V drugi polovici leta do oktobra je povprečen mesečni prirast posojil gospodinjstvom z 88 milijoni evrov rahlo presegel lanskega v istem obdobju. Med ostalimi naložbami se je zmanjšal delež najbolj likvidnih naložb, ki ga predstavljajo denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vloge na vpogled pri bankah.”
In kaj glede stanovanjskih posojil pričakovati v prihodnje? Kot smo pisali na N1, se je kreditna sposobnost Slovencev z novim letom že zmanjšala zaradi dviga minimalne plače, obenem Banka Slovenije navaja, da rast svetovnega gospodarstva ob veliki negotovosti, letošnjem zmanjšanju zaupanja in vztrajnosti visoke inflacije izgublja zagon. Zaostrene razmere v mednarodnem okolju pa se odražajo tudi v vse slabšem domačem gospodarskem razpoloženju, slabši so tudi obeti.
“Seveda si banke ne želijo zloma nepremičninskega trga. Če pride do krize, recesije ali težav na trgu dela, se tudi potrošnikovo finančno stanje poslabša, in banke bi iz tega naslova spet morale dvigovati rezervacije za slaba posojila. Tega v tem trenutku ni, bo pa kreditna aktivnost nižja, kar se že pozna. Aktivne obrestne mere so prilagojene tržni situaciji, pasivne oziroma depozitne pa znajo banke, tako v Sloveniji kot v tujini, izkoristiti,” razmere opiše Damjan Kovačič.
Učinki z zamikom
Kljub slabšim napovedim so evropski bančniki zadnje tedne bolj optimistični, kot so bili še pred nekaj meseci. Direktor banke UniCredit Andrea Orcel je na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu izrazil prepričanje, da se bo Evropi verjetno uspelo izogniti recesiji, ki je bila napovedana za letos, medtem ko se bodo države stare celine težje izognile učinkom dviga obrestnih mer. Ti bodo po besedah Orcela prišli z zamikom. Vodja druge največje italijanske banke je izpostavil še dobro kakovost posojil, ob tem pa dodal, da se ta od decembra ne slabšajo.
Damjan Kovačič o slabih napovedi izpostavlja, da je bančni sektor zdaj bolje pripravljen, kot je bil v zadnji finančni krizi: “Če se zgodi neka zmerna recesija, ta za banke ne bo problematična, ker imajo te ogromno regulatornega kapitala. Tudi če bi bila recesija močnejša, kot se napoveduje, to ne bo predstavljalo problema za bančni sistem. Banke imajo dovolj kapitala oziroma celo presežek. So visoko nad mejami, ki jih postavljajo regulatorji, za katere pa vemo, da so nekateri njihovi črni scenariji zelo pesimistični oziroma nerealistični.”
Kovačič izpostavlja še dogajanje na finančnih trgih, ki so bili pred letom dni izjemno donosni, medtem ko je zdaj prisotna določena mera strahu. “Ljudje, ki imajo denar parkiran v depozitih, so realno izgubljali, ampak ni nobene potrebe, da se ti ljudje na nacionalnem nivoju preusmerjajo v bolj tvegane oblike. Za nekatere je to izvedljivo, in seveda to ni slabo. Kar zadeva delniške trge, se je odprlo okno priložnosti, čeprav je mogoče za nami že 80 odstotkov medvedjega trga. Tako je seveda dobro, da nekateri preusmerijo del svojih prihrankov, ampak denarna zaloga naj ostane v depozitih, ne glede na to, kakšni so pogoji, ki jih nudijo banke,” pravi Kovačič.
“Razmere za marsikoga niso prijetne, niti približno pa se ne bo zgodilo to, kar se je zgodilo v evrski krizi, ko je bil bančni sistem na kolenih. Res bi rad poudaril, da lahko banke v tem trenutku čisto normalno nadaljujejo poslovanje. Ne bo tako dobičkonosno, kot je bilo preteklo leto, in takoj ko bo prišla gospodarska ohladitev, bodo tudi banke to na vseh segmentih poslovanja začutile. Je pa res, da ker nastane razlika med pasivnimi in aktivnimi obrestnimi merami, so obrestni prihodki in čiste obrestne marže tisti, ki se bodo bankam v takem okolju dvignili. Obrestni prihodki so najpomembnejši, in jasno, če se zgodi kriza, ti nič ne pomaga, saj je kreditna aktivnost toliko nižja. Če imaš torej zelo veliko obrestno maržo, ti volumen toliko upade, da tega ne moreš kompenzirati,” zaključi Kovačič.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje