Menu Item
Krška jedrska elektrarna, ki Sloveniji zagotavlja približno tretjino letnih potreb po elektriki, mora do januarja pridobiti okoljevarstveno soglasje za novih 20 let obratovanja. Tako v podjetju NEK kot na ministrstvu za okolje, ki soglasje izda, pričakujejo, da bodo postopki končani in soglasje izdano do konca leta.
Krška nuklearka ima trenutno dovoljenje za obratovanje do 1. januarja 2023. Takrat bo 40 let, odkar je začel delovati sistem, ki pokriva tretjino slovenskih potreb po električni energiji, polovico proizvodnje pa izvozi na Hrvaško.
Do prihodnjega leta mora elektrarna dobiti dovoljenja za tretje 20-letno obdobje. Kot so nam pojasnili v NEK, je Agencija RS za okolje (Arso) oktobra 2020 izdala sklep, da je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Tako na ministrstvu kot v NEK pričakujejo, da bodo postopki pravočasno končani.
Postopek bi moral biti končan letos
NEK je oktobra lani vložil zahtevo za izdajo soglasja, kateri je sledila ‘notranja’ in čezmejna presoja vplivov podaljšanja obratovanja na okolje. “Po notifikaciji se je v postopek prijavilo pet držav, poleg vseh sosednjih še Nemčija. Pridobljena so bila mnenja vseh mnenjedajalcev v postopku in izvedena ustna obravnava s stranskimi udeleženci,” pravijo v NEK, ki upravlja nuklearko. Pričakujejo, da bo postopek zaključen do konca letošnjega leta.
Tako so nam povedali tudi na ministrstvu za okolje. “Predvidoma bo postopek zaključen v letošnjem letu, okoljevarstveno soglasje pa bo ob izdaji tudi javno objavljeno na spletni strani ministrstva.”
Končujejo z gradnjo skladišča
Prvi mož nuklearke Stane Rožman je pretekli konec tedna v intervjuju za Delo dejal, da so postopki pridobivanja okoljevarstvenega soglasja v zaključni fazi, da se ne soočajo “s kakšnimi resnimi težavami”.
Poleg okoljevarstvenega soglasja morajo letos dokončati tehnološko nadgradnjo z “varnostnim predznakom”. Rožman je za Delo pojasnil, da morajo dokončati gradnjo suhega skladišča za izrabljeno jedrsko gorivo, kar naj bi se zgodilo do konca leta.
Vsakih deset let varnostni pregled
Vzporedno v NEK že teče tudi varnostni pregled, ki ga mora narediti na vsakih deset let. “Prvi občasni varnostni pregled, ki ga potrdi Uprava RS za jedrsko varnost kot upravni organ, je bil končan leta 2003, drugi leta 2013, tretji pa poteka in bo končan prihodnje leto,” pravijo v NEK.
Pregled v skladu s slovensko zakonodajo in smernicami Mednarodne agencije za atomsko energijo obsega področja objekta, varnostnih analiz, obratovanja in uporabe obratovalnih izkušenj, vodenja, okolja, fizične zaščite in varstva pred sevanji.
Naslednji pregled sledi leta 2033. “Oba uspešno opravljena pregleda sta pogoj za nadaljevanje obratovanja po letih 2023 in 2033,” še pojasnijo v NEK.
Konec tedna v remont, pol elektrike bomo uvažali
NEK ta konec tedna začenja predvidoma enomesečni remont, ki bo predvidoma vključeval menjavo goriva, nekaterih delov ter tudi povečanje moči elektrarne. Kar nekaj razburjenja je povzročilo poročanje medijev, da je Gen energija tudi za to obdobje prodala elektriko, čeprav je vedela, da z lastno proizvodnjo ne bo mogla pokriti izpada zaradi remonta v NEK. V skupini Gen na spletni strani pojasnjujejo, da 90 odstotkov proizvodnje prodajo vnaprej, kot pasovno elektriko. Količine so enake za vsak mesec, v mesecu, ko se izvaja remont, pa izpad nadomeščajo iz drugih virov (na primer hidroelektrarn) ali pa z dokupi na trgu, ki pa bodo letos žal dragi. Taka prodajna politika je v veljavi že dlje časa, pravijo v podjetju, ki ga vodi Blaž Košorok.
Uvozna odvisnost Slovenije je letos zaradi različnih razlogov, med drugim slabe poletne hidrologije, precej nad povprečjem preteklih let (okoli 30 odstotkov), v času remonta pa bi se lahko povečala na 55 ali 60 odstotkov.
Drugi blok na stranskem tiru?
Medtem ko so tik pred rokom upravljavci prvega bloka NEK optimistični in poudarjajo, da bo nuklearka dobila papirje za novih 20 let obratovanja, pa je drugače pri drugem bloku. Spomnimo, da je ministrstvo za infrastrukturo lani Gen energiji, lastnici NEK, izdalo energetsko dovoljenje za gradnjo drugega bloka, tik pred koncem mandata prejšnje vlade je infrastrukturno ministrstvo na okoljsko ministrstvo vložilo tudi pobudo za umeščanje v prostor.
Okoljsko ministrstvo, ki ga vodi Uroš Brežan, pa pol leta kasneje še ni izdalo sklepa o začetku umeščanja v prostor, ki naj bi sicer teklo pet let. Na Brežanovem ministrstvu so za Finance pojasnili le, da se morajo uskladiti z infrastrukturnim ministrstvom, niso pa pojasnili glede česa. Šef NEK Stane Rožman je v intervjuju za spletni portal Bloomberg Adria že julija dejal, da se mu kot opazovalcu (drugi blok je, kot napisano, v domeni Gen energije) zdi, da “birokracija sedanje vlade postavlja jedrsko opcijo na stranski tir”.
Premier Robert Golob je sicer ob nedavnem obisku pri francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu poudaril zavezo jedrski energiji. “Svet si ne more privoščiti, da ne bi izkoriščal jedrske energije (…). Pri razogljičenju sicer računamo tudi na sončno energijo, a računamo tudi na sodelovanje s Francijo pri jedrski energiji.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
