Menu Item
"Slovenija je pri inovativnosti zelo uspešna, manj uspešna pa je pri dostavljanju inovativnih produktov na trg," je na dogodku Inštituta za strateške rešitve ocenil predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. Kot je dejal, je konkurenčnost ključna vrednota, ki bo omogočala izvoz, dobre plače in socialno državo. Drugi udeleženci so med izzivi prihodnosti izpostavili še demografske težave, razogljičenje in finančno pismenost.
Inštitut za strateške rešitve (ISR) je na današnjem tradicionalnem letnem srečanju v Mestnem muzeju Ljubljana priredil pogovor med odločevalci iz gospodarstva in politike, ki so se lotili nekaterih problematik in izzivov prihodnosti.
Direktor inštituta Tine Kračun je kot poglavitno krizo izpostavil demografske težave, s katero se sooča Balkan. Ključna tveganja v letu 2025 bodo tu po njegovem prepričanju povezana z rodnostjo, izseljevanjem in staranjem prebivalstva. “Namesto da bi regija postajala EU vedno bolj podobna v gospodarskem, ji postaja vedno bolj podobna v demografskem smislu,” je orisal Kračun.
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je medtem v ospredje postavil konkurenčnost. Po njegovem mnenju je to ključna vrednota, ki nam bo omogočala izvoz, dobre plače in socialno državo. “Slovenija je pri inovativnosti zelo uspešna, manj uspešna pa je pri dostavljanju inovativnih produktov na trg,” je ocenil in izpostavil pomen energetske suverenosti in regionalizacijo.
Lotrič pogreša več želje po osvajanju tujih trgov. “Zadovoljili smo se z izvozom na sever. Očitno v Sloveniji nimamo zakoreninjenega osvajanja drugih tujih trgov. Naše znanje moramo bolje unovčiti, ob tem je ključno, da bi imela Slovenija predvidljivo poslovno okolje,” je izpostavil predsednik Državnega sveta. Kot slovenski problem je naštel birokratske ovire, težave s cestno infrastrukturo in neustreznim železniškim omrežjem.
Direktor agencije SPIRIT Slovenija Rok Capl je medtem prepričan, da ima Slovenija izjemen potencial za pritegnitev tujih partnerjev. Kot opozarja, je ključno, da še naprej vlagamo v raziskave in razvoj. “Tuja podjetja cenijo našo izobraženo delovno silo in strateško lego, vendar moramo te prednosti še okrepiti,” je še dodal.
O izzivih prihodnosti so spregovorili tudi nekateri gospodarstveniki. Predsednik uprave Alpacem Cement Tomaž Vuk je izpostavil razogljičenje, kjer bo po njegovem mnenju ključno hitro prilagajanje. “Že danes lahko podjetja z nižjimi izpusti ogljikovega dioksida dosegajo konkurenčno prednost na trgu. Vendar to lahko dosežemo le ob enakih pogojih za vse,” je povedal.
Da finančna pismenost postaja ključna konkurenčna prednost gospodarstva, pa je menila direktorica Vise za Slovenijo Alenka Mejač Krassnig. “Ljudje morajo znati pripraviti varčevalni in investicijski načrt ter sprejemati premišljene finančne odločitve,” je pojasnila. Uvedba program finančnega opismenjevanja v osnovne šole po njenem mnenju ne bo dovolj, prav tako je mnenja, da je ob naraščanju primerov goljufij nujno tudi znanje varne uporabe digitalnih naprav.
Član uprave NLB Andrej Lasič je medtem ocenil, da morajo banke v dinamičnih časih ostati zanesljiv partner gospodarstva, pri čemer morajo posebno pozornost nameniti malim in srednjim podjetjem. Bančni sektor ima po njegovih besedah ključno vlogo pri razvoju decentraliziranega podjetniškega okolja po vsej Sloveniji.
Članica uprave pokojninske družbe Triglav Vida Šeme Hočevar pa je opozorila, da je treba vsem generacijam zagotoviti dobro delovno okolje. Kot izziv je izpostavila zgodnje upokojevanje starejših, kjer smo med prvimi v Evropi po odhodu s trga dela pred 60. letom. “Podaljševanje delovne dobe je pozitivno, če ustvarimo pravo delovno okolje. Tako bodo zaposleni lahko dlje časa zadovoljni na delovnem mestu,” je sklenila Šeme Hočevar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje