Menu Item
Slovenski gospodarstveniki so danes zaradi vladnega kršenja socialnega dialoga izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta, kjer na državni ravni potekajo pogajanja o novih zakonskih ureditvah. Na protest se je odzval minister za delo Luka Mesec, ki je bil pogosto predstavnik vladne strani.
Pet interesnih združenj iz gospodarstva je danes izstopilo iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) – državnega organa, kjer potekajo pogajanja o nekaterih novih zakonskih ureditvah. Po navedbah gospodarstvenikov je do protesta prišlo zaradi vladnega kršenja pravil socialnega dialoga.
“Nekatera ministrstva ne razumejo socialnega dialoga in ga pretvarjajo v socialni monolog. V takem težkem okolju ne moremo, niti ne želimo sodelovati, ker imamo samo vlogo statista,” je odnos v zadnjem letu opisal direktor druženja delodajalcev Marjan Trobiš.
Na zaostritev odnosov gospodarstvenikom z vlado, se je zdaj odzval minister za delo Luka Mesec, ki je svoje stališče predstavil iz vidika mediatorja socialnega dialoga.
“Obe strani sta tudi javno priznavali, da sem ta dialog vodil korektno in da smo načeloma vedno sprejeli rešitve, s katerimi ni bil nihče od treh strani zadovoljen, ampak smo bili vsi zadosti zadovoljni, da smo pogajalsko mizo lahko zapustili in da so stvari šle naprej. Pri nekaterih stvareh pa se je zataknilo,” je pojasnil Mesec, ki je dodal, da so zapleti po eni strani posledica vsebinskih razhajanj, po drugi pa nerazumevanja socialnega dialoga.
Razhajanja zaradi solidarnostnega prispevka
Do velikih vsebinskih razhajanj prihaja predvsem pri urejanju področja dolgotrajne oskrbe, ki jo, tako Mesec, delodajalci v večjem delu svojega pisma naslavljajo kot problem: “Tukaj je razhajanje v videnju, kaj naj bi dolgotrajna oskrba bila. Stališče ministrstva za solidarno prihodnost in stališče vlade v celoti je, da dolgotrajna oskrba mora biti solidarnostna, kar pomeni, da mora biti na voljo vsem, ki jo potrebujejo.”
Minister je spomnil na podatek, da smo starajoča družba, in da se število tistih, ki bodo potrebovali takšno ali drugačno obliko oskrbe – bodisi na domu bodisi v domu za starejše, vedno večje: “Za nas je nesprejemljivo, da bi tukaj delali razlike, glede na to, kdo si to lahko privošči in kdo ne. Zato je zakon o dolgotrajni oskrbi pisan tako, da vsebuje solidarnosten prispevek, ki ga bomo plačevali vsi, ampak bomo vsi tudi lahko deležni dolgotrajne oskrbe, ko jih bomo potrebovali. Gospodarska zbornica je tukaj zelo jasno večkrat povedala: za njih to ne sme biti solidarnostno, ampak bi moralo biti individualno zavarovanje, kar pomeni, da bi lahko do storitev dolgotrajne oskrbe prišli samo tisti, ki si to lahko privoščijo. To je pa za nas nesprejemljivo. To je vsebinsko razhajanje, ki je za tem, kar oni opisujejo, kot razlog, zakaj se nismo mogli poenotiti o dolgotrajni oskrbi.”
“Izstop vidim kot taktično potezo, da bi se določene stvari ustavile”
Mesec je izrazil tudi prepričanje, da so na ekonomsko-socialnem svetu prisotni postopkovni zapleti, pri čemer je izpostavil zakon o delovnih razmerjih. “Mislim, da postopkovni zaplet izhaja predvsem iz razumevanja, kaj je socialni dialog. To ne sme biti sredstvo za blokado predlogov, ampak mora biti proces, skozi katerega se poskušamo zbližati, kolikor se to da,” je svoj vidik predstavil minister, ki je obenem poudaril, da so pogajanja o zakonu o delovnih razmerjih tekla deset mesecev in tečejo še naprej.
“Usklajujemo se medresorsko in tudi socialnim partnerjem smo povedali, da smo se pripravljeni pogovarjati dalje in tega na noben način ne vidim kot legitimen razlog za izstopanje, ampak vidim ta izstop kot taktično potezo, s katero želi delodajalska stran zaostriti razmere, da bi se določene stvari ustavilo. Verjetno je to zelo povezano s tem, da imamo ta hip, ko imamo tiskovno konferenco, obravnavo veta na zakon o dolgotrajni oskrbi v državnem zboru in da poskušajo zaustaviti zakon o delovnih razmerjih,” je namere gospodarstvenikov povzel minister za delo, ki je hkrati vse tri strani, ki so vključene v socialni dialog, še pozval, da najdejo skupen jezik. To je namreč po njegovih besedah “minimum odgovornosti”, ki jo morajo nositi tako na vladi, kot tudi gospodarstveniki in sindikalisti, ob tem, ko sprejemajo kompromise.
NSi: Logična posledica sprejemanja zakonodaje mimo delodajalcev
Mešani odzivi na današnje dogajanje pa prihajajo iz političnih strank. Medtem ko v SD menijo, da prekinitev socialnega dialoga predstavlja korak nazaj pri zagotavljanju razvojnega potenciala države, v NSi odločitev delodajalcev razumejo kot logično posledico sprejemanja zakonodaje mimo njih.
“Če pogledamo samo v zadnjem mesecu: dva nova prispevka, in sicer prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, zdaj pa še prispevek za dolgotrajno oskrbo. Kar me zelo žalosti, je to, da se ta vlada ne zaveda, da če bo šlo dobro gospodarstvu, bo šlo dobro tudi našim zaposlenim, našim državljanom,” je v izjavi za medije dejal poslanec Aleksander Reberšek.
Jerkič: Socialni dialog se je vodil mimo pravil, a je premier nepravilnosti razčistil in premostil
Na izstop delodajalske strani iz ekonomsko-socialnega sveta so se že odzvali sindikati. Izstop obžalujejo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), a hkrati poudarjajo, da nad njo niso presenečeni. Kot je ocenila predsednica ZSSS Lidija Jerkič, se je ta tiho napovedal in omenjal že vse od nastopa nove vlade.
Po njenih navedbah se je socialni dialog glede dolgotrajne oskrbe resnično vodil mimo pravil ESS, a hkrati v ZSSS ocenjujejo, da so na izredni seji, na kateri je bil prisoten predsednik vlade Robert Golob, te nepravilnosti razčistili in premostili. “Tudi delodajalske organizacije so se takrat strinjale s podanimi rešitvami in dogovorjenim ter niso izstopile iz ESS,” je dodala.
Obžalovanje za izstop je izrazil tudi predsedujoči ESS in predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek, ki je ob tem poudaril, da so nekatere njihove kritike preuranjene. Podobnega mnenja kot minister za delo pa je bil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, ki je prav tako povedal, da gre za taktično potezo in poskus zaustavitve zakona o delovnih razmerjih.
Tudi na gospodarskem ministrstvu, ki ga vodi Matjaž Han, so izrazili obžalovanje glede odločitve gospodarstvenikov, saj naj bi si z “najpomembnejšimi partnerji” želeli sedeti za isto mizo in skupaj iskati rešitve. Dodali so tudi, da izstop iz socialnega dialoga ne pomeni zgolj oslabitve vpliva tistih, ki izstopajo, temveč tudi oslabitev vseh, ki so združeni v tem tripartitnem partnerstvu. “Kot politik sem si vedno prizadeval za dialog in sodelovanje, ne glede na politične, ideološke, strankarske ali morebitne kakršnekoli druge razlike in tako bo tudi v bodoče. Trdno verjamem, da lahko samo s sodelovanjem in dialogom dosežemo družbeni ter gospodarski napredek Slovenije,” je zapisal minister Han.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje