Menu Item
Aktivnosti za vzpostavitev ministrstva za solidarno prihodnost so v polnem teku. Kandidat za ministra Simon Maljevac je že pred dnevi napovedal uveljavitev delujoče in resne stanovanjske politike, s ciljem izboljšati stanje pa naj bi prišlo do mehkih in trdih ukrepov. Cilj je sicer, da se vsako leto zgradi vsaj 2000 najemnih stanovanj.
Simon Maljevac, ki bo po novem letu v primeru potrditve v DZ kot minister za solidarno prihodnost pristojen tudi za stanovanjsko politiko, je v ponedeljek v Ljubljani novinarjem povedal, da se bo predvidoma ta teden sestal s predsednikom vlade Robertom Golobom. Ekipa, ki bo delala na novem resorju, je po njegovih besedah večinoma že sestavljena, imen sicer še ni razkril.
Novo ministrstvo bo prevzelo zaposlene, ki se zdaj ukvarjajo s stanovanjsko politiko na ministrstvu za okolje in prostor. Trenutno so tam s tem namenom zaposleni le štirje, kar, tako kandidat za ministra, veliko pove o tem, kakšno prioriteto se je doslej dajalo temu področju.
Maljevac je menil še, da je stanovanjska politika neučinkovita že leta in spomnil, da je to nedavno vnovič potrdilo tudi računsko sodišče. Kot je dodal, so stanovanjski skladi za stanovanjske projekte v zadnjih desetih letih iz proračuna prejeli okoli 20 milijonov evrov, kar je manj, kot se mesečno nameni za gradnje in vzdrževanje cest.
Ponovil je, da želijo oblikovati delujočo stanovanjsko politiko, ki bo slonela na treh stebrih. Prvi bo oblikovanje stabilnega in robustnega sistema gradnje najemnih stanovanj s strani stanovanjskih in neprofitnih stanovanjskih organizacij, ki bo zagotavljal primerno število kakovostnih, dostopnih in varnih stanovanj.
Bistveno bo zagotoviti ustrezno proračunsko financiranje s sistemskim virom in zemljiško politiko ter oblikovati dolgoročno predvidljivo okolje za stanovanjske sklade. Predvideni so ustanovitev sveta za stanovanjsko politiko, koordinacija s stroko in civilno družbo in tesno povezovanje z glavnimi deležniki pri zagotavljanju stanovanj.
Tretji steber nove stanovanjske politike pa bo sistematičen pristop k zbiranju, urejanju in vodenju evidenc podatkov, trenutno namreč ni niti uradnega podatka o tem, koliko znaša povprečna tržna najemnina.
Dva tisoč novih najemnih stanovanj letno
Kot je v ponedeljek opozoril Maljevac, sprememb ne bo mogoče doseči čez noč. V prihodnjem letu naj bi se lahko s primerno podporo zagnalo gradnjo okoli 2.000 novih javnih najemnih stanovanj, nato pa se želi postopno zagotoviti, da jih bo v sistem vsako leto vključenih dodatnih 2.000.
Glede na stanje na najemnem trgu bodo na novem ministrstvu po neuradnih podatkih izvajali tako mehke kot regulatorne ukrepe. Med mehkimi se omenja osveščanje najemnikov o njihovih pravicah in nudenje podpore pri sporih, med regulatornimi pa urejanje najemnih razmerij z določanjem minimalne dolžine najemne pogodbe, regulacijo najemnin in postopke učinkovitega reševanja sporov.
Stanovanja namreč zdaj kupujejo podjetja kot investicije, ko imajo presežna sredstva, nato pa ostajajo prazna, sporno je tudi dajanje stanovanj v najem, ne da bi se to prijavilo. Trenutno naj bi bilo v Sloveniji več kot 9.000 stanovanj, ki se oddajajo turistom, pri tem pa se zažirajo na trg najemnih stanovanj in dvigujejo višino najemnin.
Vzpostavljen naj bi bil sistemski vir financiranja stanovanjske politike, ki naj bi postal temelj javne stanovanjske politike, poskrbljeno naj bi bilo za stabilnost in predvidljivost ter za gradnjo primernega števila stanovanj po dostopni najemnini. Na ministrstvu ocenjujejo, da je za to potrebnih vsaj 100 milijonov evrov letno.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje