Menu Item
Na četrtkovi seji so bohinjski svetniki v drugem branju sprejeli podrobni prostorski načrt, ki Damianu Merlaku prižiga zeleno luč za rušitev hotela Zlatorog. Gradnja novega naj bi bila končana leta 2023, imel pa bo 168 sob.
Eden najbogatejših Slovencev Damian Merlak, znan predvsem kot eden od ustanoviteljev danes svetovno znane kriptomenjalnice na svetu na svetu Bitstamp, je dobil dovoljenje za rušenje bohinjskega hotela Zlatorog. Tega je kupil po prodaji Bitstampa, s katero je zaslužil več kot 100 milijonov evrov.
Eden najbolj legendarnih hotelov v Bohinju, ki leži v Ukancu, je Merlak kupil skupaj še s hotelom Bohinj v Ribčevem Lazu, hotelom Vogel in Aparthotelom v Stari Fužini. Od četverice je Zlatorog v najslabšem stanju, saj že desetletje propada, notranjost pa je bila že pred leti povsem izropana in uničena. Zdajšnji objekti so namreč propadli do te mere, da jih je statično in protipotresno nemogoče sanirati.
Odprtje načrtujejo konec leta 2023
Po rušenju bo Merlak postavil nov hotel, ki bo sestavljen iz treh stavb, hotel pa bo sprejel 168 sob. Kot je pred mesecem za N1 dejal direktor družbe Alpinia Jure Repanšek, ki upravlja Merlakove bohinjske hotele, rušenje načrtujejo prihodnjo pomlad, gradnja pa naj bi se zaključila konec 2023.
Nov hotel bo zasnovan trajnostno in oblikovan na način, da se bo v največji možni meri zlil s krajinsko podobo Triglavskega narodnega parka (TNP).
Urbanistična rešitev, ki jo je izdelalo podjetje Ofis arhitekti, predstavlja hotelski kompleks z razgibano kompozicijo volumnov, ki so razpršeno umeščeni v prostor. Investitor pa svoje namere ne more v celoti realizirati na podlagi pogojev, ki jih za to lokacijo določa občinski prostorski načrt. Zato je v začetku lanskega leta na njegovo pobudo stekla priprava podrobnega prostorskega načrta za to območje, ki so ga pripravili Šabec Kalan Šabec Arhitekti.
Občinski svetniki zadovoljni, da se bo območje končno uredilo
Podrobni prostorski načrt omogoča celovito ureditev območja, skladno s strateškimi usmeritvami in smernicami nosilcev urejanja prostora. V času javne obravnave na dopolnjen osnutek ni bilo pripomb. Tudi občinski svetniki, ki so zadovoljni, da se bo območje s propadajočim hotelom po dolgih letih vendarle uredilo, so bili s predstavljeno zasnovo zadovoljni že na prvem branju odloka maja letos.
Je pa občinski svetnik Bojan Traven opozoril, da morajo biti spremljevalni programi hotela, kot sta bazen in wellness, dostopni tudi zunanjim obiskovalcem. Kot izhaja iz načrta, so v stavbah načrtovane namestitvene, gostinske, trgovske, športne, kulturne in kongresne dejavnosti, ki bodo dopolnile turistično ponudbo širšega območja v Bohinju. Spremljevalni programi hotela bodo tako dostopni za zunanje obiskovalce.
Prostorski načrt je usklajen tudi s pogoji, ki so jih podali javni zavod TNP, ministrstvo za kulturo in Zavod RS za varstvo narave. Med njimi so zahteve, da se parkirišče ozeleni, da se podporne zidove gradi le izjemoma, da so otroška igrišča le ob objektih, da se pri gradnji uporabijo krajevno značilni materiali, omejena je tudi površina zunanjega bazena.
Prestavili bodo avtobusno postajališče
Glede tlorisnih dimenzij so želeli, da so manjša odstopanja, da je oblika čim bolj zavezujoča. Strožje so omejili tudi višine stavb. V nadaljnji fazi projektiranja bo tako treba preveriti, če je mogoče še katerega od objektov znižati, s čimer bi se dosegla še večja razgibanost kompozicije, je pojasnila Mojca Kalan Šabec.
Za potrebe hotela bo treba zgraditi tudi nekaj komunalne infrastrukture. Za gradnjo komunalne opreme se bodo finančna sredstva zagotovila iz komunalnega prispevka. Financiranje in izvedbo prestavitve obstoječe komunalne opreme in rekonstrukcije odseka lokalne ceste, vključno s prestavitvijo obračališča, avtobusnim postajališčem in nadstrešnico nad njim, pa bo prevzel investitor.
Kot je na četrtkovi seji poudaril Traven, so v Bohinju s sprejemom podrobnega prostorskega načrta pokazali, da je tudi v tako občutljivem okolju, v osrčju TNP, mogoče izpeljati veliko investicijo. Ob tem je spomnil, da so to izvedli v kratkem času le dveh let in pol od prvega srečanja z investitorjem in dveh let od začetka projekta podrobnega prostorskega načrta.
Hotel Bohinj, ki ga je Merlak odprl letošnje poletje:
Bogata zgodovina
Hotel Zlatorog ima bogato zgodovino, ki je sprejemal prestižne tuje goste. Prvi hotel Zlatorog so ob Bohinjskem jezeru postavili leta 1906, takrat še iz lesa. 32 let kasneje so ga podrli in na njegovem mestu zgradili novega. V tistem času je bil prvi, ki je imel v sobah kopalnico s toplo in mrzlo vodo, ob tem pa še kopališče in čolnarno.
Leta 1977 je sledila večja prenova, hotel pa je dobil še depandanso, plesišče in bazen.
Preden je lastnik hotela postal Merlak, je imel njegove ključe Zmago Pačnik, vendar je prav pod njim hotel dokončno zaprl vrata. Bohinjska občina mu je očitala neodgovorno upravljanje hotelske infrastrukture, nepriljubljen pa je bil tudi med domačini. Ob Zlatorogu je imel Pačnik v lasti še hotel Ski Vogel in Bellevue, ki je zdaj v lasti Gozdnega gospodarstva Bled (GG Bled) – ta je v lasti podjetja Metropolitana ljubljanske nadškofije. Prenove še niso začeli, saj čakajo na sprejetje občinskega prostorskega načrta. Ta bo po napovedi direktorja Marka Matjašca sprejet prihodnje leto, nato pa bodo lahko začeli dela.
Merlak je že prenovil in odprl hotel Bohinj in Aparthotel Triglav.
PREBERITE ŠE:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje