Od julija letos je na voljo nov informacijski sistem Geodetske uprave RS, ki po besedah direktorja Gursa Tomaža Petka državljanom omogoča "sprejemanje boljših odločitev v svojih procesih". Ob vzpostavitvi enotnega sistema, ki je bil del 21-milijonskega programa izboljšav, pa se odpira še vprašanje uvedbe nepremičninskega davka. Pri tem so bili med drugim ovira ravno pomanjkljivi podatki geodetske uprave, vse skupaj pa je spremljalo še pomanjkanje politične volje. Trenutna koalicija – vsaj na zunaj – deluje poenotena glede omenjenega davka in žogica je zdaj na strani finančnega ministrstva, kjer že potekajo aktivnosti, vezane tako na sistem množičnega vrednotenja nepremičnin kot tudi na sam davek. Če bo šlo vse po načrtu, bi lahko davek na nepremičnine dobili leta 2024.
Z današnjim dnem se zaključuje šest in pol let trajajoči projekt prenove državnih prostorskih dokumentov in informacij. Gre za najobsežnejšo tovrstno prenovo, ki je skupno stala 21 milijonov evrov, od tega je osemdeset odstotkov prispeval evropski strukturni sklad, drugo so bila sredstva proračuna. Projekte na področju informatizacije nepremičninskih evidenc in elektronskega poslovanja sta pred šestimi leti zagnala Geodetska uprava RS (Gurs) in direktorat za prostor, graditev in stanovanja na okoljskem ministrstvu.
Slovenci, ki so lastniki nepremičnine, kupujejo stanovanje ali se šele odločajo za gradnjo hiše, lahko zdaj v portalu prostor na enem mestu dobijo več podatkov o nepremičnini. Na voljo so podatki tako o celotni stavbi ali le delu, če gre za večstanovanjsko stavbo. Za posamezne parcele je vidna zasedenost gospodarske ali javne infrastrukture, naveden je tudi odstotek dejanske rabe, če preko parcele pelje javna cesta ali železniška infrastruktura.
Na enem mestu je navedena namenska raba, torej, kolikšen delež parcele je primeren za gradnjo stavb, obenem je priložena še povezava do podatkov občinskega prostorskega načrta. Lastniki nepremičnin lahko skozi slednje prepoznajo omejitve, ki jih je prinesla občina s sprejemom prostorskega načrta za določeno ureditveno območje.
“Po naši oceni dobijo državljani celotno sliko o stanju zemljišč oziroma parcel ter pogojih, ki veljajo za gradnjo,” novosti komentira generalni direktor Geodetske uprave RS Tomaž Petek, ki spomni, da lahko uporabniki portala spremljajo tudi določene upravne procese in uporabijo spletne servise storitev.
Generalni direktor Gursa med drugim pravi, da je bil predpogoj za vzpostavitev takšne enotne točke, “da obilico podatkov, ki so že obstajali v naši državi, spravimo v digitalno obliko, ki bo omogočala njihovo souporabo, in predvsem, da bo državljanom in institucijam, ki uporabljajo te podatke, omogočila sprejemanje boljših odločitev v svojih procesih”.
Grafike so zdaj bolj podobne stanju v okolju
Nov informacijski sistem zdaj združuje vse doslej obstoječe evidence in zbirke. Pred tem je obstajalo šest različnih baz podatkov, ki so zdaj nameščene v distribucijsko okolje državnega računalniškega oblaka. Ker so evidence nastajale skozi različna časovna obdobja, na Gursu pravijo, da je šlo za velik tehnološki zalogaj. “Zemljiški kataster je bil delno informatiziran že v devetdesetih letih, kataster stavb kasneje. Podobno velja za register prostorskih enot in register naslovov. Vse to je sedaj v enovitem informacijskem sistemu na voljo uporabnikom, predvsem pa tudi poslovanje z vzdrževanjem teh podatkov poteka preko elektronskih poti,” pojasnjuje Tomaž Petek.
V okviru projektov, ki so danes prišli h koncu, je geodetska uprava informatizirala tudi preostali del papirnatega arhiva. Poskenirani so vsi dokumenti, ki jih izdelujejo geodeti na terenu, po novem so ti dokumenti uporabnikom dostopni 24 ur na dan, hkrati podatkov ni treba več naročati ter jih nato prevzeti v pisarnah Gursa.
Izboljšana je tudi grafična položajna točnost zemljiškega katastra. Dogajalo se je namreč, da je bil katastrski načrt prekrival topografski načrt, in ob tem izkazoval zamike zaradi različnih obdobij nastankov teh podatkov. “Z matematičnimi metodami smo sedaj to grafiko približali dejanski lokaciji na terenu, tako da je tudi s tem pogojem zdaj omogočena skupna uporaba katastrskih podatkov z drugimi evidencami, ki temeljijo na koordinatah državnega koordinatnega sistema. Tudi ta je bil prenovljen,” še pravi Petek.
Za namen vzpostavitve elektronskega poslovanja je prišlo do spremembe zakona o katastru nepremičnin. Ta je bil sprejet lani, v uporabo je stopil z začetkom aprila letos. Na Gursu pravijo, da so bile z zakonom dane pravne podlage za elektronsko poslovanje, hkrati so se uvedle nekatere novosti v procesu. Od tega zakona naprej lahko namreč vsak državljan prostorsko opredeli služnost na svojih nepremičninah, kar prej ni bilo mogoče – če se je vpisovala služnost, se je ta vpisala na celo zemljiško parcelo. To se je dogajalo tudi, če je šlo zgolj za potko ob škarpi ali pa za neko dovoljenje prehoda, ki se sedaj lahko opredeli tudi grafično, in z območjem, za katero se ta služnost nanaša, še dodajajo na geodetski upravi.
Korak k nepremičninskemu davku
Državni geodeti pa so z nadgradnjo sistema praktično tlakovali pot aktualni vladi, da izpolni eno od velikih koalicijskih zavez in uvede davek na nepremičnine.
Slovenski davek na nepremičnine ima že dolgo brado. Osnutke zakona, pa tudi analize davčnih stopenj in predviden izkupiček davka so pripravljale vlade, ki so se izmenjale v zadnjih desetih letih, vendar do realizacije ni prišlo. Vlada Marjana Šarca je davek celo napovedala za leto 2020, vendar je trenutni minister za obrambo takrat dejal, da konstelacija vlade tega ni dovolila. Da se nepremičninskega davka ne bodo lotili, je leta 2020 v drobnem tisku petega protikoronskega zakona oznanila tudi zadnja Janševa vlada.
Tudi OECD in druge mednarodne organizacije so v Sloveniji na eni strani izpostavile veliko obremenitev plač s prispevki za socialno varnost, po drugi strani pa so spomnili na majhno obdavčitev premoženja.
Razmere so zdaj drugačne. Ob pregretem nepremičninskem trgu so pred aprilskimi državnozborskimi volitvami praktično vse stranke obljubljale reševanje stanovanjskega vprašanja, v luči tega pa se je omenjal tudi davek na nepremičnine oziroma nekakšna oblika obdavčitve premoženja. Ta se je nato znašel v koalicijski pogodbi, kjer na dolgi rok napovedujejo “ureditev pravičnega, poštenega in enostavnega davka na nepremičnine”. Zdi se, da je politične volje dovolj, po novem so boljši tudi podatki geodetske uprave, ki so bili v preteklosti pomanjkljivi.
Na potezi je Ministrstvo za finance
Na vprašanje, ali sta prenova informacijskega sistema in boljši podatki podlaga za nepremičninski davek, generalni direktor Geodetske uprave odgovarja pritrdilno: “Tudi za vrednotenje je najboljše, če bi odražali dejansko stanje na terenu. Tukaj vsi vemo, da nikoli ne bomo imeli v evidencah čisto enakega stanja, kot je stanje v naravi, kajti evidentiranje je v glavnem v pristojnosti vloge in zahteve lastnika nepremičnine. Ampak, ne glede na to tudi tovrstni izboljšani podatki lahko pripomorejo k bolj pravičnemu ovrednotenju nepremičnine. Govoril sem o izboljšavi položaja in natančnosti grafičnega dela zemljiškega katastra. Če si predstavljate, ko to grafično presekate s podatki o namenski in dejanski rabi, ki je na določeni parceli, potem dobite pravilnejše odstotke, ki jih na parceli zaseda javna infrastruktura ali cesta, in to vpliva na vrednost nepremičnine. Vrednotenje uporablja te podatke, zato je odgovor ja. Tako izboljšani podatki so usmerjeni tudi k temu. A vprašanje, ali je to podlaga za davek ali ne, je seveda vprašanje za Ministrstvo za finance. Tukaj Geodetska uprava kot organ zgolj izvaja postopke masovne ocene vrednosti, se pravi vrednotenje nepremičnin v Sloveniji,” vlogo Gursa pri nepremičninskem davku opiše Tomaž Petek.
Na finančnem ministrstvu medtem pravijo, da se premiki v smeri uvedbe nepremičninskega davka že dogajajo, vendar glede tega niso konkretni, saj nimajo izdelanih rešitev. Še vedno velja, da bodo spremembe glede obdavčitve nepremičnin pripravljene prihodnje leto v okviru vseobsežne davčne reforme. Če bi šlo vse po načrtih, bi spremembe začele veljati leta 2024, ko bi dobili tudi davek na nepremičnine.
“Za zagotovitev ustrezne pravne varnosti lastnikov nepremičnin ob uporabi posplošene vrednosti njihovih nepremičnin kot osnove za davek in za celovito ureditev novega sistema obdavčitve nepremičnin vzporedno potekajo aktivnosti, vezane tako na sistem množičnega vrednotenja nepremičnin kot tudi na sam davek na nepremičnine. Vse predlagane rešitve morajo biti v prvi vrsti usklajene s strokovno javnostjo ter nato še splošno javnostjo, zato je o časovnici uvedbe novega sistema preuranjeno sklepati,” so nam povedali na ministrstvu.
Vrednosti za zdaj ostajajo zaprte
Gurs za zdaj objavlja podatke o vrednosti nepremičnin, vendar te računajo na podlagi modelov, ki so bili pripravljeni lani. Cene nepremičnine so se od lani podražile, zato so nepremičnine iz sistema množičnega vrednotenja nepremičnin ocenjene tudi dvajset odstotkov pod tržno vrednostjo. Modele lahko prilagodijo aktualnim razmeram na podlagi uredbe ministrstva za finance, kar se običajno zgodi na dve leti, zato je pričakovati, da bo področje ponovno aktualno prihodnjo pomlad.
Še vedno pa na Gursu velja umik javnega izkazovanja vrednosti, kar je vlada Janeza Janše določila z enim od protikoronskih zakonov. Do informacij lahko uporabniki zdaj dostopajo po poti pridobitve informacij javnega značaja, pri čemer pa je mogoče dobiti vrednost zgolj za vsako nepremičnino posebej. Za umik javne evidence so se leta 2020 odločili zato, da v pisarnah geodetske uprave ne bi prišlo do vrst: “Bil je čas covida in takrat je bilo mnenje, da če objavimo takratne vrednosti in tudi – kot nam je zakon nalagal – pošljemo potrdila vsem državljanom o trenutni vrednosti pisno na dom, bomo imeli v sprejemnih pisarnah naval lastnikov nepremičnin. Kar pa je bilo v času omejitev odsvetovano,” pojasnjujejo na geodetski upravi, kjer sicer pričakujejo, da bo finančno ministrstvo v kratkem izdalo uredbo, ki bi vrednosti vendarle odprla javnosti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje