Menu Item
Najpomembnejši slovenski izvozni trgi, nemški, avstrijski in italijanski, se ohlajajo. Nemčiji, na katero odpade največji delež slovenskega izvoza, v Bruslju letos napovedujejo 0,4-odstotno krčenje gospodarstva. Nekateri slovenski izvozniki na te trge poročajo o močnem krčenju naročil.
V evrskem območju je BDP v drugem četrtletju po Eurostatovih podatkih na četrtletni ravni zrasel zgolj za 0,1 odstotka, medtem ko so začasni julijski podatki kazali na 0,3-odstotno rast. Posebej skrb vzbujajoči so podatki za največje slovenske izvozne trge, kjer so se, razen na Hrvaškem, ekonomije v drugem kvartalu na četrtletni ravni skrčile ali stagnirale.
Poleg tega je Evropska komisija ta teden znižala napovedi gospodarske rasti za EU in evrsko območje tako za letos (na 0,8 odstotka) kot leto 2024. Prihodnje leto v Bruslju za EU napovedujejo 1,4-odstotno rast BDP, za evrsko območje pa 1,3-odstotno.
Kako se ohlajajo Nemčija, Italija in Avstrija
Gospodarska rast v Nemčiji, ki je največji trg za slovenske izvoznike, saj tja skupaj prodajo skoraj petino, je v drugem četrtletju glede na prejšnji kvartal sicer stagnirala, vendar po zimski recesiji, ko je BDP upadel v zadnjem lanskem in prvem letošnjem kvartalu, in sicer za 0,4 oziroma 0,1 odstotka. Krčenje BDP dve četrtletji zapored namreč pomenita, da je država tehnično v recesiji.
Pri Evropski komisiji so v ponedeljkovi poletni napovedi za nemško gospodarstvo predvideli, da se bo letos skrčilo za 0,4 odstotka.
Obseg industrijske proizvodnje se je, že tretji mesec zapored, julija glede na mesec prej skrčil za 0,8 odstotka, kar je več od pričakovanj, na medletni ravni pa za 2,1 odstotka. Slabšajo se tudi drugi ekonomski kazalniki. Pri Mednarodnem denarnem skladu nemškemu gospodarstvu letos napovedujejo 0,3-odstotni upad.
Največje krčenje BDP, za 0,7 odstotka, je v drugem četrtletju glede na prejšnje zabeležila Avstrija. Naša severna soseda je četrta najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije v blagovni menjavi, nanjo odpade okoli osem odstotkov slovenskega izvoza.
V Italiji, ki je drugi najpomembnejši slovenski izvozni trg, se je BDP v drugem trimesečju letos glede na prvo skrčil za 0,4 odstotka. Kako se gospodarsko ohlajanje pozna slovenskim izvoznikom na te trge?
Manj naročil, zaloge se povečujejo
Marjan Trobiš iz Boxmarka Leather je dejal: "Naročila so začela padati že pred poletjem. Poletne ujme so povzročile nevšečnosti tudi našim kupcem, denimo Volkswagnu na Portugalskem in v Wolfsburgu, verjetno pa tudi Audiju v Ingolstadtu. Povpraševanja je manj, zato se zaloge povečujejo.
Malo nas rešuje, da smo se v zadnjih letih usmerili v druge panoge. Če je pred petimi leti avtomobilska industrija pomenila 99 odstotkov prodaje, je danes ta delež še okoli 80 odstotkov. Ostalo petino ustvarimo s posli za druge panoge, denimo letalsko. Ta je v pokoronskem času v fazi intenzivnih vlaganj. A ta naročila ne morejo nadomestiti izpada v avtomobilski panogi, tako da letos pričakujemo manjše prihodke kot lani.
Vlado zadnje mesece opozarjamo na zaostrovanje razmer, predvsem v Nemčiji, ki bo letos v recesiji. Njene težave z zamikom občutijo vse dobaviteljske države, to je tudi Slovenija. A vlada ne posluša, ne ozira se na makroekonomske podatke na glavnih trgih. V naši panogi tekmujemo z višegrajskimi državami, ki pa kalkulacije stroškovne cene za neki izdelek izdelujejo ob precej ugodnejših predpostavkah. V zadnjem letu so imele te države znatno nižjo ceno elektrike, tam je tudi nižja minimalna plača. Zato ves čas opozarjamo vlado, naj ne povečuje obremenitev za gospodarstvo. Naročniki nas opozarjajo, da stroški nadpovprečno rastejo."
Naročila v zadnjih dveh mesecih krepko dol
Za Domel je Nemčija ključna, saj na tem trgu ustvarijo več kot 45 milijonov evrov neposredne prodaje, kar pomeni 21-odstotni delež v prihodkih. “Več nemških podjetij ima svoje proizvodne enote v Evropi, zato je treba direktni prodaji v Nemčiji dodati še 11,6-odstotni delež v Romuniji, sedemodstotni delež v Avstriji ter delež prodaje na Poljsko in Češko, kar skupaj pomeni več kot 50-odstotno odvisnost Domelove prodaje od nemškega trga,” je pojasnil Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domela.
Kot je dejal, so bili načrti za letos optimistični, saj so glede na napovedi kupcev računali na več kot 10-odstotno rast, ki pa se že v prvi polovici leta ni odvijala po načrtu. V Domelu so lani ustvarili 203 milijone evrov prihodkov od prodaje in blizu šest milijonov evrov čistega dobička.
“Naročila so se v zadnjih dveh mesecih krepko zmanjšala, najbolj v avtomobilski industriji, čeprav imamo večino avtomobilskega programa vezanega na električna vozila in smo pričakovali, da bo elektrifikacija mobilnosti ugodno vplivala na rast programa.
Slaba gospodarska kondicija se odraža tudi na trgu prezračevalne tehnike, vrtne opreme in ročnih orodij, kjer kupci zaradi slabše prodaje končnih izdelkov in posledično povečanih zalog znižujejo napovedi.
Industrijska proizvodnja v EU se zaradi nekonkurenčnih pogojev predvsem na področju energentov in delovne sile umirja, kar je odlična priložnost za ponovno krepitev uvoza izdelkov iz Azije, ne več samo iz Kitajske, krepijo se Malezija, Vietnam, Indija ...” je dodal Čemažar.
Rast, a tudi resna tveganja
Zreški proizvajalec odkovkov in orodja Unior je v prvem polletju prihodke povečal za 5,9 odstotka, s 102 na 108 milijonov evrov. Njegov daleč največji trg je Evropska unija, v kateri so se prihodki povečali za 12,2 odstotka. Izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je ob koncu polletja dosegel 8,8 milijona evrov in je bil glede na primerjalno obdobje lani višji za 331 tisoč evrov oziroma za 3,9 odstotka.
Manj pozitiven pa je pogled naprej. V segmentih odkovkov in strojegradnje, ki sta letos poganjala rast Uniorja (tretji segment ročnega orodja je upadel), je zreško podjetje vezano na avtomobilsko industrijo, v kateri pa po navedbah v polletnem poročilu razmere niso tako dobre, kot je videti na prvi pogled. "Dobre številke slonijo predvsem na podatkih o vozilih premijskega cenovnega razreda, medtem ko za nepremijske standardne serije vozil napovedi večinoma niso tako pozitivne. Na avtomobilskem trgu je glede na objave analitikov mogoče opaziti negotovost, kjer je iz nihanja naročil mogoče sklepati, da razmere niso stabilne," so navedli v zreškem podjetju.
Pri tem so dodali, da je skupna prodaja novih avtomobilov v EU letos večja kot lani, a še vedno okoli 21 odstotkov manjša kot v istem obdobju leta 2019.
Izpostavili so težave nemške avtomobilske panoge. "V Nemčiji, kjer je to ena večjih industrijskih panog v regiji in od katere so v velikem obsegu odvisni tudi slovenski dobavitelji, se ta poleg ohlajanja trga sooča še s tehnološkimi izzivi, prilagajanju e-mobilnosti ter iskanju ustreznih kadrov."
Suša v gradbeništvu in kitajska konkurenca
Cinkarna Celje v polletnem poročilu navaja, da ima letos 29-odstotni upad prodaje glede na lansko, sicer zelo uspešno leto in tudi 13-odstotni padec glede na poslovni načrt za letos. Izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je s 15 milijoni za dve tretjini nižji kot lani.
Prodaja je najbolj usahnila na trgu EU, s 104 na 73 milijonov evrov (za 30 odstotkov). Cinkarna v poročilu piše, da je razlog zmanjševanje povpraševanja pri evropskih kupcih (predvsem v gradbeništvu), a tudi pritisk cenejšega kitajskega uvoza titanovega dioksida, ki je posledica manjšega povpraševanja na kitajskem trgu. Celjsko podjetje, ki na trgih EU ustvari tri četrtine prodaje, pričakuje, da bo v prihodnjih četrtletjih še prisoten pritisk na znižanje cen, kar ob nadaljevanju povišanih cen surovin in energentov pomeni tudi pritisk na dobičkonosnost.
V Iskri Mehanizmi navajeni na nihanja
V Iskri Mehanizmi za zdaj zaznavajo nekoliko manj naročil iz Nemčije v avtomobilskem delu, je dejal Marjan Pogačnik, glavni izvršni direktor in lastnik razvijalca mehatronskih rešitev za različne panoge. Lani so imeli dobrih 95 milijonov evrov prihodkov od prodaje, na nemškem trgu jih ustvarijo okoli 30 odstotkov.
“Vendar so nihanja v zadnjem letu in pol nekaj običajnega, zato nekoliko manj naročil po dopustih pripisujemo bolj temu,” je povedal Pogačnik. Ne more pa še reči, ali to nakazuje trend oziroma je posledica ohlajanja nemškega gospodarstva.
Po njegovih besedah so svojim kupcem, ki so podjetja, skoraj edini dobavitelj, zato gospodarske razmere na posameznih trgih običajno nanje ne vplivajo tako močno kot na nekatera druga podjetja. “Bolj smo odvisni od tega, kako hitro nove izdelke spravljamo v proizvodnjo,” je še dejal direktor Iskre Mehanizmi, ki v razvoju zaposluje okoli 50 ljudi.
Blažič: upad naročil odvisen od sektorja
V podjetju Blažič na nemškem, italijanskem, avstrijskem in hrvaškem trgu ustvarijo približno 35 odstotkov prihodkov.
Kakšno je razpoloženje kupcev, je odvisno od sektorja, v katerem delujejo. Blažič, kjer so lani ustvarili 18,7 milijona evrov prihodkov od prodaje in dobrih 400.000 evrov dobička, je namreč s svojimi izdelki, kot so robni trakovi, različna okovja in ogrodja, plastična in lesna galanterija in podobno, navzoč v različnih panogah. Upadanje naročil za zdaj najbolj zaznavajo v avtomobilski in pohištveni industriji.
V njihovih dobavnih verigah povečanje negativnega razpoloženja najbolj opažajo med proizvajalci, medtem ko med drugimi podjetji, denimo distributerji, manj.
Podjetje Blažič večinoma prodaja podjetjem (B2B), manjši del tudi končnim kupcem (B2C), na katere po njihovih opažanjih umirjanje gospodarske aktivnosti vsaj za zdaj vpliva manj.
“Še en zanimiv vidik, ki smo ga opazili, je povečanje negativnega razpoloženja, ko se premikamo navzgor po dobaviteljski verigi. Prav tako pa so negativni vplivi večji v gospodarsko razvitejših državah," je dejal Luka Novak, generalni direktor podjetja.
Za Elan pomembnejša višina snežne odeje
Proizvajalec športne opreme Elan letos na naših največjih izvoznih trgih Nemčije, Avstrije in Italije pričakuje rast prodaje zimskošportne opreme.
Kot je povedal Leon Korošec, vodja divizije za zimske športe, so bili ti trgi v času pandemije zaradi zaprtja smučišč najbolj prizadeti, lani pa so se začeli vračati, kar povečuje tudi povpraševanje po opremi. V Elanu ocenjujejo, da bo prodaja na vseh treh trgih letos presegla lansko. "Je pa seveda v našem poslu veliko odvisno od tega, kakšne bodo snežne razmere, zato je trenutno še prezgodaj za tovrstne ocene. Pretekle izkušnje kažejo, da ima na prodajo smučarske opreme večji vpliv zimska sezona kot konjunkturna gibanja v gospodarstvu," je razložil sogovornik.
Pri prodaji poletnih programov opažajo, da so potrošniki na teh trgih previdnejši, kar po Koroščevih besedah lahko vpliva na prodajo v zimski sezoni in posledično na naročila za prihodnje leto.
V begunjskem podjetju pa gospodarskega ohlajanja za zdaj občutijo pri dobavah, saj se skrajšujejo dobavni roki in znižujejo cene. "Kot kaže, se bo več kot nujni preboj zgodil tudi na področju cen energentov. Za zdaj pa umirjanja gospodarske aktivnosti ne občutimo na zmožnosti zaposlovanja, saj se še vedno soočamo z izzivom pridobivanja zadostnega števila primerno kvalificiranih delavcev, in v tem trenutku še vedno aktivno zaposlujemo," je dejal Korošec.
V Dewesoftu zaznavajo prve indice ohlajanja
V trboveljskem Dewesoftu letos načrtujejo prodajo v Nemčiji in Italiji še okrepiti, res pa je, da na ta trga odpade manjši delež njihove prodaje na teh trgih, na Nemčijo pet odstotkov, na Italijo 2,4 odstotka.
Prve indice, da se gospodarstvo ohlaja, že zaznavajo, so dejali v podjetju, vendar menijo, da z inovativnimi izdelki, hitro podporo svojim strankam in dobrimi projekti niso povsem odvisni od dogajanja na trgu.
Naročil imajo letos v primerjavi z lani za 30 odstotkov manj. Razloge za to vidijo v dejstvu, da so zaradi globalnega pomanjkanja materiala in strahu pred (dodatno) podražitvijo njihove stranke lani naročale “na zalogo”. Drugi razlog za zmanjšanje naročil pa vidijo ravno v ohlajanju gospodarstva.
V Bosiu še letos pričakujejo dve večji naročili
V celjskem razvijalcu rešitev za toplotno obdelavo Bosiu ustvarjajo prihodke tako s prodajo nove opreme kot s servisnimi storitvami.
Lani so na evropske trge prodali okoli 85 odstotkov nove opreme, največ v Nemčijo (31 odstotkov), v Italijo 15 odstotkov, manjši delež, štiri odstotke, v Avstrijo.
Letos so za proizvodnjo v letu 2024 že pridobili za slabe štiri milijone evrov naročil samo iz Slovenije, kar je okoli 33 odstotkov načrtovanih letnih prihodkov, so dejali v podjetju. Potencial vidijo v Avstriji, Nemčiji, Franciji in na Poljskem, kjer v podjetju še letos pričakujejo podpis najmanj dveh pogodb večjih zneskov, nad dva milijona evrov za posamezno naročilo.
Sicer pa opažajo blago umirjanje trga predvsem v avtomobilski industriji, kar se odraža predvsem v previdnosti potencialnih kupcev za odločitev za naložbo. Na drugi strani še vedno zaznavajo interes potencialnih kupcev predvsem iz letalske industrije.
Servisni oddelek v Bosiu polovico prihodkov ustvari v Sloveniji, drugo polovico v EU. Trenutno z naročili v tem segmentu nimajo težav. “Se pa že kaže, da je potrebno za naročilo veliko več časa in dela. Velikokrat se tudi zgodi, da se v primeru recesije zmanjšajo naložbe v novo opremo, kar posledično lahko pripelje do povečanja investicij v servise in obnove. Seveda so tu vrednosti nižje in podjetja tako prebrodijo nekaj let nestabilnega poslovnega okolja,” so pojasnili v Bosiu.
Kot so še dodali, se gospodarsko ohlajanje na nujnih servisih ne pozna močno. Pozna se pri servisih, ki so načrtovani, denimo letnih servisih. Pri teh se zmanjšuje obseg le na nujna popravila.
V Varisu obvladujejo tveganja
V Varisu, ki proizvaja gotove kopalnice, so lani na tujih trgih ustvarili veliko večino, kar 98 odstotkov prihodkov, od tega 89 odstotkov v Nemčiji. Tudi letos načrtujejo večino prodati v tujini, in sicer 85 odstotkov, prav tako največ v Nemčiji. Kako se prilagajajo vse težjim pogojem poslovanja?
“Že decembra lani smo v Varisu predvidevali, da bodo gibanja, povezana z ohlajanjem trga, rastjo cen materialov, daljšimi dobavnimi roki, vojno v Ukrajini in inflacijo zaznamovala leto 2023. Za nas konkretno to pomeni, da se določeni projekti zamikajo, da se novi preprojektirajo, časovnice podaljšujejo. Značilno za našo dejavnost je namreč, da od oddaje ponudbe, podpisa pogodbe, same izvedbe in primopredaje lahko poteče kar nekaj časa, kar je seveda povezano z tveganji,” je povedala direktorica Varisa Sabina Sobočan.
Tveganja obvladujejo s hitrimi, pametnimi in trajnostnimi odločitvami, je dodala.
Slovenska industrijska proizvodnja se krči
Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila julija za 2,5 odstotka nižja kot v mesecu pred tem, je v ponedeljek objavil statistični urad.
Vrednost industrijske proizvodnje se je na mesečni ravni znižala pri vseh treh namenskih skupinah izdelkov: pri izdelkih za investicije za 11,5 odstotka, pri izdelkih za široko porabo za 2,7 odstotka in pri izdelkih za vmesno porabo za 2,2 odstotka.
V primerjavi s prejšnjim julijem je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje nižja za 6,4 odstotka, v prvih sedmih mesecih letos glede na isto obdobje lani pa je nižja za 4,2 odstotka.
Še en podatek, ki vzbuja skrb. Ob nedavni reviziji lanskega BDP je statistični urad (Surs) objavil, da so negativno na spremembo obsega BDP najbolj vplivale predelovalne dejavnosti (−0,7 odstotne točke), ki so ena največjih dejavnosti slovenskega gospodarstva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje