Nadaljevanje sojenja vodilnim v Novi KBM: še naprej težave z vabljenjem prič

Foto: Miloš Vujinović/BOBO

Na mariborskem sodišču se je nadaljevalo sojenje nekdanjim vodilnim v Novi KBM, ki jim specializirano državno tožilstvo očita sporne posle s hrvaškimi nepremičninami. Sodni senat pod vodstvom Danile Dobčnik Šoštarič ima še naprej težave z vabljenjem prič, tako da ji je danes prek videokonference uspelo zaslišati le eno od treh hrvaških.

Medtem ko se je revizorka, ki je opravljala revizije obravnavanih poslov za hrvaško hčerinsko podjetje nekoč druge največje državne banke Multiconsult, opravičila iz zdravstvenih razlogov, zadrsko sodišče pa se na prošnjo mariborskega za zaslišanje direktorja enega od sodelujočih podjetij Iva Zubčiča na daljavo sploh ni odzvalo, se je z reškega sodišča javil odvetnik Senad Vuković.

Ta je sodeloval pri dogovorih za enega od projektov, in sicer potencialne gradnje turističnega naselja na 50.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču v Vodicah. Kot je povedal že v preiskavi, je bil takrat pravni zastopnik podjetja Maslina, večkrat je prihajal tudi na sedež banke v Maribor, dogovori pa so potekali tudi prek mariborskega poslovneža Zorana Šolaje.

Da je šlo za resen posel, o katerem se je nekajkrat pogovarjal tudi s takratno županjo dalmatinskega mesteca, ki je zatrjevala, da so za projekt zainteresirani. Ker pa je šlo za zelo zahtevne pogoje, saj bi bilo zaradi razdrobitve zemljišča treba spremeniti številne občinske odloke, se je pozneje vnema investitorjev nekoliko ohladila.

Pri poznejših finančnih dogovorih ni sodeloval, je pa povedal, da se mu je cena 400 evrov za kvadratni meter zemljišča zdela precej visoka. Na vprašanje specializirane državne tožilke Mojce Petan Žura, ali je danes na tem zemljišču karkoli zraslo, je povedal, da kolikor ve, zagotovo ne.

Ko ga je povprašala, s kom se je sestajal v Mariboru, je dejal, da se točno ne spomni več, da pa je šlo verjetno za člana uprave ali nekoga, ki naj bi bil zadolžen za investicije v tujini. Povedal je, da zagotovo ni bila prisotna nobena ženska, torej tudi ne članica uprave Manja Skernišak. Zagovornika Matjaža Kovačiča Črta Šateja je zanimalo le, ali se je sestajal tudi z njegovim klientom, in Vuković je dejal, da ne in da slednjega sploh ne pozna.

Na povpraševanje tožilke je še zagotovil, da je bil Šolaja, s katerim je že prej sodeloval pri nekaterih poslih, zainteresiran za projekt, saj da je vanj vložil tudi nekaj svojega denarja, zlasti za njegove odvetniške ter še nekatere druge storitve.

Že na prejšnjem naroku je kot priča nastopila tudi direktorica hrvaškega naložbenega podjetja Kranjske investicijske družbe Marica Štamcar. Slednje je po prihodu trgovskega podjetja Hofer v Slovenijo želelo podobno zgodbo izpeljati še za Aldi na Hrvaškem, zato so ob avtocesti blizu Zagreba in proti Dalmaciji iskali zemljišče, ki bo dovolj veliko za njihov distribucijski center.

Ko so za enega od primernih zemljišč v kraju Zdenčina izvedeli, da je v lasti Nove KBM, so obiskali Kovačiča, ki jih je napotil na direktorja hrvaške družbe Tomislava Blagusa. Aldi je lokacijo sicer potrdil, a se pozneje za nakup ni odločil, ker niso našli skupnega jezika glede cene, nato pa so ob nastopu finančne krize tudi odpovedali svoje načrte za širitev na Hrvaško.

“Kako je bil mogoč pohlep in napačna presoja”

Aldi naj bi po njenih besedah za kvadratni meter ponujal 65 evrov, lastniki pa niso pristali na manj kot 80 evrov. “Mislim, da je bila cena 80 evrov prenapeta, glede na to, da je šlo za 400.000 kvadratov,” je dejala Štamcar in dodala, da so analizo trga in primerjave zanje delali v njenem podjetju.

Kovačič je ob tem obžaloval, da banka nikoli ni prejela formalne ponudbe Aldija, naj bi jo pa Multiconsult, saj bi v tem primeru posel zaključili v enem dnevu, ker bi to zanje pomenilo več kot deset milijonov evrov dobička. “Danes, ko o tem razmišljam, sploh ne morem razumeti, kako je bil možen takrat pohlep in napačna presoja,” je dodal Kovačič in krivdo za to med vrsticami zlil na Blagusa.

Specializirano državno tožilstvo se trudi dokazati, da so obtoženi – ob Kovačiču in Manji Skernišak še Igorju Šujici in Borisu Cekovu – sredi prejšnjega desetletja s svojim vplivom dosegli, da je banka Multiconsultu odobrila osem kreditov, s katerimi je prek nakupa poslovnih deležev različnih hrvaških projektnih družb prihajala do nepremičnin na Hrvaškem.

Ker naj bi nakupe občutno preplačali, naj bi tako po mnenju tožilstva takrat drugo največjo državno banko oškodovali za nekaj več kot 25 milijonov evrov. Blagusu in nekaj hrvaškim soobtoženim sodijo v ločenih postopkih.