Nekatera nemška mesta so se že precej pred bruseljskim dekretom o varčevanju s plinom, ki je bil uradno potrjen prejšnji teden, začela pripravljati na zmanjševanje porabe. Spodbuja jih tudi nadaljevanje spora med Gazpromom in Siemensom, ki ogroža cilje glede polnjenja plinskih skladišč pred zimo. Nekatera večja mesta zmanjšujejo ali ugašajo javno razsvetljavo in zapirajo toplo vodo v javnih stavbah, na papirju je tudi zapiranje pivnic, ki porabijo veliko električne energije. Politika pa mehča tudi donedavnega precej ostro nasprotovanje vnovičnemu zagonu nukleark.
Turbina s plinovoda Severni tok 1, zaradi katere je Gazprom junija zmanjšal dobave plina v Nemčijo na le 40 odstotkov kapacitet, je že nekaj tednov popravljena, a še ni prišla do Rusije. Najprej zaradi kanadskih protiruskih sankcij, vzpostavljenih po ruskem napadu na Ukrajino. Te so bile v začetku meseca po posredovanju nemške politike odpravljene in turbina je odpotovala v Nemčijo. Od tu pa še zdaj ni šla naprej proti Rusiji, saj se zatika pri dokumentaciji, čeprav Nemci pravijo, da je 20 ton težka pošiljka pripravljena že dva tedna.
Siemens Energy je prejšnji teden dejal, da manjka še carinska dokumentacija za uvoz v Rusijo, ki jo lahko priskrbi le Gazprom. Ta pa je v petek sporočil, da je od Siemensa prejel dokumente, da pa ti ne ustrezajo pogodbenim določilom. Ker sporu ni videti konca, obstaja tveganje, da bo plin še nekaj časa tekel počasi. Dobave plina iz Rusije v Nemčijo so bile, spomnimo, prejšnji teden zaradi popravila še ene turbine dodatno zmanjšane na 20 odstotkov kapacitet.
Profimedia
Plinska turbina (slika je simbolična), ki je postala jabolko spora med ruskim Gazpromom in nemškim Siemensom, je dolga 12 metrov in tehta 20 ton, poroča Euractiv.
Rusi trdijo, da so Siemens večkrat pozvali, da naj odpravi napake, a da tega ni storil. Nemčija – in tudi Bruselj – medtem pravita, da tehničnih težav s turbino ni, rusko zmanjšanje dobav pa vidita kot odziv na zahodne sankcije proti Rusiji, vzpostavljene po njenem napadu na Ukrajino (ena prvih je bila, spomnimo, ustavitev projekta Severni tok 2, ki je bil tik pred začetkom obratovanja).
V ruske argumente za zmanjšanje dobav lahko po poročanju Reutersa in Bloomberga podvomimo vsaj iz dveh razlogov: Gazprom naj bi imel štiri rezervne turbine, poleg tega je v preteklih letih v času prekinitve dobav po Severnem toku 1 (denimo zaradi vzdrževalnih del) plin pošiljal po drugih plinovodih, česar letos ni storil.
N1
Strah, da plina pozimi ne bo dovolj
Zgodba o turbini in rusko-nemškem sporu bi se tako lahko vlekla še nekaj časa, Nemce pa skrbi, ker zmanjšane dobave ogrožajo polnjenje nemških plinskih skladišč. Ta pa bodo pozimi ob predvidoma počasnejših tokovih plina v državo pomembni za zagotavljanje oskrbe nemškega prebivalstva in industrije.
Skladišča se sicer tudi ob 80-odstotnem zmanjšanju dobav prek Severnega toka 1 še naprej polnijo po približno 0,3 odstotka dnevno in so 67,5-odstotno napolnjena, a agencija za energijo (Bnetza) opozarja, da bo cilj 95-odstotne napolnjenosti ob takih dobavah iz Rusije težko dosegljiv brez dodatnih (varčevalnih) ukrepov. S temi Nemci niso čakali na priporočila Evropske komisije o vseevropskem 15-odstotnem zmanjšanju porabe, ki jih je ta potrdila prejšnji teden. Podatki nemškega združenja energetske industrije kažejo, da je poraba plina v Nemčiji v vseh mesecih letošnjega leta manjša kot v lanskem letu – aprila za 21,5 odstotka, maja za 34,1 odstotka, junija za 19,4 odstotka. Maja in junija je poraba tudi močno pod desetletnim povprečjem. Nemčija je odvisnost od ruskega plina, ki je pred vojno znašala 55 odstotkov, po pisanju tujih medijev do junija zmanjšala na 35 odstotkov.
Da obeti za Nemčijo niso tako črni, kot jih riše politika, je v intervjuju za frankfurtski FAZ ta konec tedna opozoril šef Deutsche bank Christian Sewing, ki meni, da je strašenje neupravičeno. Po njegovem je nemško gospodarstvo močno in zelo odporno ter zato sposobno prenesti tudi šok ustavitve dobav ruskega plina.
Profimedia
Negotovost glede plinske oskrbe povečuje povpraševanje po lesnih gorivih in električnih radiatorjih, poroča Deutsche Welle.
Zatemnjeni spomeniki in bazeni brez tople vode
A politika nadaljuje z ukrepi za zmanjševanje porabe, ki imajo dva cilja: zmanjšati porabo plina, da ga več ostane za zimo, in tudi zmanjšati strošek ob trenutno zelo visokih cenah. Tako je mesto Berlin s 3,6 milijona prebivalstva prejšnji teden v noči s srede na četrtek začelo ugašati 1.400 projektorjev, ki so razsvetljevali okoli 200 javnih stavb in spomenikov po prestolnici. “Pomembno je, da karseda racionalno uporabljamo energijo,” je povedala visoka uslužbenka mesta Bettina Jarasch. Da bodo ugasnili razsvetljavo na vseh objektih, bo sicer trajalo več tednov, saj morajo to storiti ročno. Strošek del naj bi znašal 40 tisoč evrov, kar je približno toliko kot bodo prihranili pri porabi elektrike, a mestne oblasti pravijo, da je v prvem planu zmanjšanje porabe.
V Hannovru, mestu s 550 tisoč prebivalci, od prejšnjega tedna ni tople vode v javnih stavbah, tudi na bazenih in v športnih objektih, zaprli so mestne fontane. Tako kot v Berlinu so zmanjšali osvetlitev javnih stavb, obenem pa napovedali, da bodo ogrevanje teh stavb med oktobrom in marcem omejili na največ 20 stopinj. Najvišja temperatura v skladiščih in javnem prometu bo omejena na 10 do 15 stopinj. “Vsaka kilovatna ura prihranka pomeni bolj polna plinska skladišča,” je za Deutsche Welle dejal župan mesta Belit Onay.
Podobne ukrepe kot v Berlinu in Hannovru sprejemajo v mestu Augsburg s 300 tisoč prebivalci ter drugod po Nemčiji. V okviru mobilizacije naroda politika državljane poziva tudi k manjši uporabi klimatskih naprav, uporabi javnega prevoza, nakupu nastavka za prho, ki zmanjša porabo vode. Gospodarski minister Robert Habeck je prejšnji teden ustavil subvencioniranje plinskih peči. Po drugi strani bodo verjetno k zmanjšanju porabe gospodinjstev pripomogle tudi visoke cene: te dni so namreč Nemci – kar polovica se jih ogreva na plin – začeli dobivati cenike z dvakrat ali trikrat višjimi cenami plina za prihajajočo ogrevalno sezono (plin stane med 13 in 35 centov na kilovatno uro). Država pa z oktobrom uvaja še posebno dajatev v višini pet centov na kilovatno uro, namen katere je zagotavljati likvidnost plinskim trgovcem.
Industrija, ki je v Nemčiji tako kot pri nas velik porabnik plina, je – kot napisano zgoraj – zmanjšala porabo plina. A vsaj nekatera večja podjetja (na primer Mercedes) so to storila s prehodom s plinske elektrarne na obnovljive vire, kar pa sproža vprašanja o vzdržnosti električnega omrežja. Država je določila 2.500 največjih porabnikov plina in zbrala podatke o njihovi porabi ter posledicah v primeru hitrega zmanjšanja dobav plina, da bo do oktobra izdelala načrt, komu in kako deliti plin, če bo tega premalo za vse.
PROFIMEDIA
Tuji mediji poročajo, da bi lahko varčevanje vplivalo tudi na izvedbo tradicionalnega pivskega festivala Oktoberfest ter božičnih sejmov. Vsaj tako je za New York times dejala Rosi Steinberger, poslanka v bavarskem parlamentu. Če bo plina premalo, pa bo država morala ustaviti nenujne industrijske panoge, tudi pivovarsko, še poročajo mediji.
Vroče vprašanje podaljšanja delovanja nukleark
Ker Nemčija veliko elektrike proizvede iz plina, so Nemci že sprejeli ukrep, da bodo od oktobra znova zagnali nekatere elektrarne na premog, vroč politični kostanj pa je trenutno podaljšanje delovanja še zadnjih treh nemških nukleark, ki bi se sicer morale ustaviti s koncem letošnjega leta. Podaljšanje obratovanja podpirajo predvsem liberalci in konservativna unija CDU/CSU, medtem ko so socialdemokrati (SPD) in Zeleni proti.
Nemški finančni minister Christian Lindner (član liberalne FDP) se je po poročanju STA v javnem pismu, objavljenem v današnji izdaji dnevnika Bild, zavzel za popolno odpoved proizvodnji elektrike s pomočjo plina. Pooblastilo za tak ukrep ima po navedbah Lindnerja minister za gospodarstvo Robert Habeck, ki prihaja iz vrst Zelenih. A ta je v odzivu danes posvaril, da bi to vodilo v hudo pomanjkanje in celo izpade elektrike.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje