Na ministrstvu za solidarno prihodnost želijo oškodovancem v lanskih ujmah omogočiti izbiro sodobnega in finančno dostopnega doma. V sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije so zato izvedli natečaj, na katerem so izbrali 12 rešitev.
Ministrstvo za solidarno prihodnost želi po besedah državnega sekretarja Klemna Ploštajnerja upravičencem do nadomestitvenih gradenj zaradi v lanskih ujmah uničenih hiš omogočiti izbiro doma, ki bo sodoben, finančno dostopen in kakovostno načrtovan. Arhitekturne rešitve so poiskali v sodelovanju z zbornico za arhitekturo in prostor.
“Cilj nadomestitvenih gradenj ni samo, da zagotovijo streho nad glavo, ampak predvsem, da zagotovijo tako kakovostno bivanje kot varnost nove lokacije, na kateri bodo ti objekti postavljeni, ter tudi, da se bodo kakovostno umeščali v prostor ter zagotovili trajnostni razvoj prostora,” je ob današnji predstavitvi rezultatov arhitekturnega natečaja izpostavil državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Ploštajner.
Po njegovih besedah so imeli arhitekti, ki so sodelovali na tečaju, zahtevno delo. “Zasnovati so morali tip hiš za neznane bodoče stanovalce na bolj ali manj neznani lokaciji, hiše so morale biti ob tem ravno prav velike, prilagojene sodobnim načinom bivanja, dobro umeščene v prostor ter dostopne širokemu krogu ljudi,” je pojasnil.
“Vsi deležniki so se trudili, da bi proces tekel hitro”
Ploštajner verjame, “da bodo iz teh idejnih zasnov zrasli kakovostni objekti, ki bodo na varnih lokacijah in bodo prebivalcem omogočali tudi varne domove”.
Pri izvedbi natečaja je ministrstvo sodelovalo z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Kot je dejal njen predsednik Jernej Prijon, je komisija prejela 21 elaboratov, vsi deležniki pa so se trudili, da je proces tekel hitro.
“Pred sabo imamo odgovor stroke na vprašanje, kakšna naj bo individualna gradnja v slovenskem prostoru prihodnosti. Ta je vsekakor drugačna, kot so bile hiše, ki smo jih gradili v preteklosti. Danes moramo ob umeščanju in gradnji objektov odgovarjati na povsem nove standarde ohranjanja narave, družbene odgovornosti in dolgoročne vzdržnosti, in to z umeščanjem v okolje, ki je nestabilno in po zadnji naravni ujmi ponekod močno prizadeto,” je poudaril.
Na zbornici si želijo več podobnih odprtih razpisov in zbiranja idej, kako naprej. “Z natečajem smo se kot družba odzvali strokovno, kar je edino pravilno,” je dejal Prijon.
Iskali so različne tipologije hiš
Pripravljene rešitve, če se bodo izkazale za kakovostne in za naročnike zanimive, po Prijonovih besedah ne bodo uporabljene samo pri gradnji nadomestnih stavb v okviru obnove po poplavah, ampak bodo lahko uporabljene tudi drugje, predvsem pa bodo lahko imele pomemben vpliv tudi kot pametni vzorci, vredni ponavljanja v prihodnje.
Po pojasnilih podpredsednika natečajne komisije Gašperja Skalarja so z natečajem iskali različne tipologije hiš – posamične eno- in dvostanovanjske hiše ter bolj strnjene tipologije dvojčkov in vrstnih hiš, ki so za prostor tudi bolj trajnostne.
Na natečaju je sodelovalo 21 različnih skupin arhitektov, ki pa so skupaj oddali kar 58 različnih tipologij. Izbrali so 12 rešitev. “Natečajna komisija je sledila celovitosti rešitev, funkcionalnosti in pa racionalnosti arhitekture in pa vidiku gospodarnosti in trajnosti,” je dejal Skalar.
Državni sekretar in vodja službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je povzel aktivnosti, ki jih vladna služba vodi z namenom čim hitrejše rešitve stanovanjskega problema. Naslednji ponedeljek bodo po njegovih besedah stekle cenitve objektov. Prepričan je, da bodo vse zastavljene aktivnosti opravili v zastavljenih rokih.
Kot je spomnil, je na seznamu 348 evidentiranih objektov, ki so ogroženi. Bo pa po njegovi oceni na njem verjetno pristal še kakšen objekt, saj so v vmesnem času dobili “kar nekaj predlogov tudi s strani občin, da bi preverili varnost posameznih objektov”. Na drugi strani bo verjetno nekaj objektov, ki se jih bo dalo ustrezno zaščiti, umaknjenih s seznama, je sklenil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!