Menu Item
Nevladne organizacije, ki so se združile v Koalicijo za trajnostno prometno politiko, so po objavi načrtov ministrstva za okolje, podnebje in energijo za gradnjo nove avtobusne postaje v prestolnici opozorile na slabo cestno ureditev v okolici. "Posekan drevored in slabe povezave z mestnim avtobusom – komu bo koristila obnova cest okrog Potniškega centra Ljubljana," se sprašujejo.
Po dolgoletni sagi je gradnja Potniškega centra Ljubljana (PCL) vse bližje, na načrtovano ureditev pa leti še kar nekaj kritik.
Nevladniki, združeni v Koalicijo za trajnostno prometno politiko, so poudarili predvsem slabo načrtovano širitev cest v okolici nove avtobusne postaje, ki med drugim predvideva odstranitev več dreves in poslabšanje varnosti za pešce.
Okolica železniške in avtobusne postaje v Ljubljani se že nekaj časa spreminja v veliko gradbišče. Trenutno je težišče del na Vilharjevi, kjer zasebni investitor ob železnici gradi poslovno stavbo. Nekoliko naprej po Vilharjevi ulici proti Dunajski cesti pa je v načrtu gradnja nove sodobne avtobusne in železniške postaje.
Vilharjeva bo doživela številne spremembe
Novi potniški terminal predvideva številne posege na trenutno dvopasovni Vilharjevi ulici, saj bo v prihodnosti veliko bolj prometno obremenjena. Načrti, ki jih je objavilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, predvidevajo širitev cest, ki ležijo na obodu nove železniške in avtobusne postaje – primarno Vilharjeve in Masarykove, pa tudi Železne in Šmartinske ceste.
Ravno načrtovana širitev oziroma obnova Vilharjeve, Masarykove, Šmartinske in Železne ceste bo po mnenju Koalicije za trajnostno prometno politiko (KTPP) poslabšala udobje pešcev in kakovost bivanja lokalnih prebivalcev.
“Projekt je zgodovinska priložnost za vzpostavitev učinkovitega javnega prevoza v Ljubljani in širši regiji, a s slabo prometno ureditvijo lahko postane zamujena priložnost. Novo postajo in okolico gradimo za najmanj dve generaciji. Vsaj pol stoletja ni mogoče pričakovati drugačne ureditve od te, ki jo načrtujemo zdaj,” je poudaril Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora in član Koalicije za trajnostno prometno politiko.
Po njihovem mnenju mora zato nova postaja omogočiti najbolj napredne, trajnostne rešitve na področju urejanja prostora in prometa. “Potniški center je lahko učinkovit samo toliko, kolikor so učinkovite poti do njega,” je izpostavil.
“Če potniški center ne bo omogočil hitrega prestopa na LPP, ne bo uspešen”
Nevladniki so zelo kritični tudi do izostanka hitrega prestopa na mestni avtobus, saj v projektu ni predviden prostor za avtobuse LPP.
“Cilj Mestne občine Ljubljana in države naj bi bil povečanje deleža potnikov v javnem potniškem prometu in učinkovito prestopanje med različnimi oblikami javnega prometa. Objavljeni načrti kažejo drugačno sliko in dajejo prednost osebnim avtomobilom,” je poudaril Peterlin.
“Načrti ne predvidevajo primerne navezave potniškega centra na mestni potniški promet. Predvideni rumeni pasovi za avtobuse so nepovezani, nelogično umeščeni in prekinjeni v križiščih, kjer je potreba po tekočem javnem prometu največja. V nasprotju s tem ima osebni motorni promet prednost pred avtobusi v vseh križiščih, za hitrejši pretok pa bo žrtvovan celo park,” je naštel pomanjkljivosti.
“Če potniški center ne bo omogočil hitrega prestopa na mestni promet in privlačnega javnega prostora, projekt ne bo uspešen in tudi ni upravičen,” je prepričan Peterlin. KTTP je že pred dvema letoma opozorila na sodobne smernice iz tujine, ki narekujejo, da mora biti čas prestopa med eno in drugo obliko javnega prevoza krajši od treh minut.
Časovnica
Gradnja nove železniške postaje naj bi bila končana leta 2025, avtobusna naj bi bila zgrajena v prvi polovici leta 2026. Zasebni del Emonika naj bi zaključili leta 2025 oziroma najkasneje leta 2026.
Na celotnem območju predvidenih kar 3.700 parkirnih mest
Širitev Vilharjeve ceste na drugi strani predvideva tudi posek drevoreda, opozarjajo, zaradi novega zavijalnega pasu pa bo uničen tudi park ob križišču Šmartinske, Vilharjeve in Topniške, skozi katerega zdaj vodi sprehajalna in kolesarska pot.
“Prav omenjeno križišče je že danes lokacija z najslabšo kakovostjo zraka v Ljubljani, širše območje železniške postaje pa ena od lokacij v Ljubljani, kjer je učinek urbanega toplotnega otoka najbolj intenziven,” je še poudaril.
Na širšem območju okolice železniške in avtobusne postaje je v prihodnjih letih načrtovanih več gradenj. Ob že prej omenjenem javnem delu je v načrtu še gradnja komercialnega dela Emonika, kjer načrtujejo trgovski in zabaviščni del ter poslovno stavbo s hotelom in okoli 200 stanovanj. Skupaj bo na tem območju, upoštevajoč Vilhario, Emoniko in avtobusno postajo, 3.700 novih parkirnih mest, kar bo še naprej privabljalo številne osebne avtomobile, opozarjajo pri KTPP.
“Pri tem se zaradi širših vozišč poslabšujejo pogoji za pešce, na Vilharjevi in Masarykovi pa se celo zmanjšuje obstoječe število prehodov za pešce,” je še dodal Peterlin.
Ljubljanski župan Zoran Janković je marca ob začetku gradnje poslovne stavbe Vilharia dejal, da bo okolica železniške postaje, kjer so bila v zadnjih letih številna makadamska parkirišča, “postal najlepši del Ljubljane”. Takrat je dodal, da “bomo vsi prihodnja štiri leta trpeli v prometu”.
Občina je sicer sporočila, da bo podrobnosti glede projekta PCL in okoliške javne prometne infrastrukture skupaj z ministrico Bratušek predstavili 10. oktobra.
“V javnosti so se v zadnjem času pojavljali odzivi na načrtovane ureditve, ki pa še niso bile usklajene ali potrjene na ravni investitorjev, države in mesta, zato ob tem poudarjamo, da bodo odzivi in morebitni predlogi za izboljšave s strani različnih javnosti smiselni šele po tej predstavitvi,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje