Menu Item
Na družbenih omrežjih je v zadnjih dneh veliko pozornosti pritegnil oglas za sobo v Ljubljani.
Razmere na ljubljanskem trgu nepremičnin so za najemnike že več let neizprosne: visoke najemnine, neustrezni pogoji za bivanje in nenavadni pogoji najemodajalcev. V zadnjih dneh je veliko pozornosti na družbenih omrežjih vzbudil oglas za sobo, ki se oddaja v ljubljanskih Poljanah.
“Lastnik oddaja enoposteljno sobo. Ob vselitvi dobite vselitveni obrazec za eno leto. Obiski so dovoljeni do 21. ure, prenočevanje prepovedano. Mesečna najemnina plus stroški se dajo lastniku prvega v mesecu v fizični obliki,” se bere oglas za omenjeno sobo, ki je bil včeraj objavljen v skupini Stanovanjce, stanovanjce, kje si? na družbenem omrežju Facebook.
Zapisu so pripete fotografije oglasa, ki ga je lastnik objavil tudi na spletnem portalu za prodajo in oddajo nepremičnin Nepremičnine.net. Tam pogoja o obiskih sicer ni.
Soba se oddaja za 240 evrov mesečno in da se k najemnini prištejejo še stroški, ki variirajo med 80 in 100 evri na mesec.
Številne uporabnike družbenih omrežij je zmotil pogoj o omejitvi obiskov. “Ljudje ne smejo več imeti zasebnega življenja za sobo?” je zapisala ena izmed uporabnic. “Jaz lahko pridem domov šele po 21. uri? Ali se stanovanje zaklene?” je kritično vprašala druga. Tretji uporabnik pa je izpostavil, da najemodajalec takih pravil sploh ne sme postavljati. Pod oglasom na Facebooku so se znašle tudi navedbe, da naj bi imel lastnik v stanovanju kamere.
V komentarjih so uporabniki tudi izpostavili, da se poskuša lastnik izogniti plačilu davka za oddajanje nepremičnin, saj zahteva plačilo v fizični obliki, torej z gotovino. Na finančni upravi (Furs) so v zvezi s tem za N1 pojasnili, da obveznost sklepanja najemnih pogodb ureja stanovanjski zakon, za izvajanje nadzora nad tem zakonom pa Furs ni pristojen.
So pa dodali, da je najemodajalec na Furs dolžan prijaviti vse prihodke od najemnin, tudi če najemna pogodba ne obstaja v pisni obliki in najemnino prejema v obliki gotovine. “Z davčnega vidika gotovinsko poslovanje med fizičnimi osebami ni podvrženo omejitvam,” dodajajo. Če najemniki sumijo, da najemodajalec krši davčne predpise, ga lahko prijavijo Fursu.
Lastnika stanovanja smo na N1 kontaktirali, a zadeve ni želel komentirati.
Ima lastnik v stanovanju kamere?
Na sporno oddajo sobe in omejitve lastnika stanovanja so že pred več tedni opozorili pri Domozlomu. Gre za uporabniški profil na družbenem omrežju Instagram, ki že več let opozarja na nenavadne in sporne prakse na slovenskem nepremičninskem trgu.
Kot izhaja iz njihovih objav, jih je pred petimi tedni kontaktiralo dvajset najemnikov dveh najemodajalcev (eden izmed njiju oddaja zgoraj omenjeno sobo) in jih obvestilo, da naj bi najemodajalca podpisovala neustrezne (in zato neveljavne) najemne pogodbe in najemnike v stanovanjih nadzorovala s kamerami.
“Lastnik denar za najemnino želi na roke, vsak mesec pride fizično po denar, če nas ni tam, ga moramo obvezno pustiti v sobi, da pride ponj, torej mu dajemo dovoljenje za vstop v sobo, čeprav je po zakonu to potrebno le dvakrat letno. Ne prihaja pa v sobo samo prvega, ampak kadar se mu zazdi, da pride preverit, ali je vse OK. Namreč meni, da je to njegova običajna kontrola,” se najemniki zapisali v sporočilu.
Najemodajalca smo na N1 seznanili tudi z obtožbami glede nedovoljenega videonadzora v najemniških stanovanjih, a navedb, kot omenjeno, ni želel komentirati.
Najemniki so v zelo ranljivem položaju
“Prva sporna stvar je to, da ni pogodbe. Dolžnost najemodajalca je, da to uredi,” je ob seznanitvi s pogoji oddaje stanovanja za N1 povedala sociologinja z nevladnega Inštituta za študije stanovanj in prostora Maša Hawlina. Dodatna težava odsotnosti pisne pogodbe je, da ta najemnika pušča v zelo ranljivem položaju: “Najemodajalec lahko v kateremkoli trenutku spremeni najemne pogoje, zviša najemnino, sproti spreminja, kaj smeš in česa ne smeš početi v stanovanju. Kadarkoli lahko zahteva izselitev,” opisuje.
Odsotnost pogodbe in pogojevanje plačila najemnine samo z gotovino po njenem mnenju zelo jasno nakazuje tudi na to, da lastnik ne plačuje vseh potrebnih davkov.
“Naslednja sporna stvar je, da lastnik prihaja v sobo in pobira denar na način, da pride v prostor tudi, ko najemnikov ni. To je zelo jasen vdor v zasebnost najemnika,” je nadaljevala Hawlina in pojasnila, da zakonodaja najemodajalcu dopušča, da se v prostoru, ki ga oddaja, oglasi dvakrat letno ob vnaprej določeni uri. “Vse je sicer lahko stvar dogovora, tovrstno prihajanje v sobo pa je lahko intruzivno.”
Nedobrodošla je tudi omejitev obiskov po 21. uri, saj zakonodaja omejuje le prenočevanje – v primeru, da bi oseba pri najemniku v treh mesecih prespala več kot 60-krat, bi se moral k najemni pogodbi dodati aneks. “Načeloma naj bi ti najemno stanovanje omogočalo normalno rabo stanovanja, kar vključuje to, da imaš obiske, kadar želiš.”
“To, da bi bile kamere v bivalnem prostoru, bi bilo izredno sporno,” se je Hawlina dotaknila še navedb, da naj bi bilo stanovanje pod videonadzorom. Meni, da bi bile kamere lahko le pred vhodom, pa še to ob privolitvi najemnikov.
Najemniki, ki se znajdejo v opisani situaciji, lahko podajo prijavo na stanovanjsko inšpekcijo, kjer pa za obravnavo zadeve zaradi kadrovskega manka po besedah Hawline v povprečju potrebujejo približno eno leto. Obenem lahko prijava zaostri razmere med najemnikom in najemodajalcem. Zaradi slabe ponudbe stanovanj na trgu in stresa, ki ga prinašajo selitve, pa najemniki v večini primerov raje ostanejo tiho in se z zahtevami najemodajalcev sprijaznijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje