Menu Item
V javnost kapljajo prvi predlogi interventnih ukrepov Evropske komisije na veleprodajnem trgu z elektriko, katerih cilj je zajeziti visoke cene elektrike na borzi. Te so v zadnjih tednih za 20-krat presegle dolgoletno povprečje, po ponedeljkovi napovedi intervencije pa so se umirile, a ostajajo visoke. Po poročanju Financial Timesa Bruselj med drugim članicam predlaga, da omejijo cene proizvajalcem elektrike iz neplinskih virov, dosedanje presežne dobičke iz tega naslova pa preusmerijo v denarno pomoč končnim odjemalcem za plačilo visokih računov.
Cene elektrike so trenutno v središču zanimanja evropske javnosti. Zaradi težav s proizvodnjo elektrike, do neke mere pa tudi zaradi špekulacij, so cene nemške in francoske elektrike za prihodnje leto konec prejšnjega tedna oziroma v začetku tega presegle tisoč evrov za megavatno uro. To je 20-krat več od dolgoletnega povprečja, ki je pri 50 evrih za megavatno uro. Tudi cena elektrike za prihodnje leto na madžarski borzi, ki je referenčna za nas, je bila na začetku tedna 950 evrov za megavatno uro.
Po evropski napovedi intervencije so se cene v zadnjih dneh zniževale. Nemška elektrika za prihodnje leto danes stane pol manj kot v ponedeljek (okoli 500 evrov za megavatno uro). Cena na madžarski borzi za prihodnje leto je prav tako padla na 560 evrov za megavatno uro. Cena elektrike za dobavo jutri na madžarski borzi (tako imenovana spot cena) se je od ponedeljka zmanjšala s 730 na 500 evrov za megavatno uro.
Vse to ustvarja vtis, da je bila rast cene posledica špekulacij in da je že napoved intervencije Evropske komisije, ki naj bi prišla v nekaj tednih, umirila dogajanje. A na drugi strani so ta teden nemška podjetja začela zaradi visokih cen elektrike ustavljati proizvodnjo, tako da je deloma padec cen lahko tudi posledica umiritve pričakovanj glede prihodnje porabe.
Komisija predlaga omejitev cene
V javnost pa zdaj kapljajo prvi osnutki predlogov Komisije. Po poročanju Financial Timesa, ki je dobil v osnutek dokumenta Evropske komisije, Bruselj med drugim članicam predlaga, da omejijo ceno elektrike, proizvedene iz neplinskih virov (torej jedrskim, termoelektrarnam, proizvajalcem iz obnovljivih virov). Na kakšno višino, bi bilo – vsaj tako izhaja iz članka – prepuščeno državam članicam, omejitev cen pa bi veljala pri sklepanju novih poslov. Obenem pa Bruselj predlaga članicam, da vse dobičke proizvajalcev elektrike, ki so posledica razlike med proizvodno in tržno ceno, preusmerijo v pomoč končnim odjemalcem.
V slovenskem primeru se postavlja vprašanje, koliko elektrike za prihodnje leto sta velika proizvajalca, Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Gen energija, že prodala. Več sta jo prodala, manj je možnosti, da bi imela omejitev cen močen učinek. Na vprašanje o dobičku za letošnje leto pa so nam tako na HSE kot v Genu že poleti dejali, da je ekstremna suša poslabšala načrte glede proizvodnje hidro energije in posledično povečala uvozno odvisnost Slovenije. Dnevnik je pred dnevi poročal, da je Gen prodal elektriko za oktober, čeprav bo takrat krška nuklearka, ki proizvede tretjino naše elektrike, v remontu. Direktor Blaž Košorok je za Dnevnik sicer dejal, da so tako delali tudi ob prejšnjih remontih.
Ker proizvajalca izpad količin nadomeščata z uvozom elektrike po tržnih cenah, ki pa so trenutno seveda zelo visoke, obstaja tveganje, da velikih dobičkov letos ne bo. Finance so pred dnevi poročale, da bosta obe skupini letos poslovali z izgubo, pri čemer pa je treba povedati, da so v obeh skupinah tudi veliki trgovci, ki so od včeraj pod rigorozno regulacijo.
Bruselj naj bi zavrnil predloge članic
Iz objavljenih osnutkov dokumentov Komisije je po pisanju Financial Timesa razvidno, da je Komisija zavrnila predloge nekaterih članic, da bi na evropski ravni omejili cene elektrike in plina, da bi subvencionirali energente v višini, da pokrijejo stroške emisijskih kuponov za industrijo ter celo da bi zaustavili trg EU z energenti. Iz predlogov ukrepov pa se vidi tudi, da se intervencija očitno ne bo izvajala na ravni EU, temveč na ravni članic.
Kot smo pisali, se je pozivom k regulaciji trga pridružila tudi Slovenija. Premier Golob nam je v ponedeljek dejal, da je vlada zahtevala sklic izrednega energetskega vrha (ki ga je češko predsedstvo v ponedeljek popoldne tudi sklicalo). Včeraj je Golob na obisku pri francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu ponovil, da je potrebna strukturna reforma trga EU, strinjal se je tudi Macron. Kakšne ukrepe je Slovenija predlagala, pa ni znano. V ponedeljek je Golob na vprašanje N1, ali podpira predlog avstrijskega kanclerja Karla Nehammmerja za kapico na cene elektrike, dejal le, da se Slovenija “zavzema za še strožji poseg in povsem novo ureditev regulacije terminskih trgov, ki je danes sploh ni”.
Izjava Roberta Goloba po ponedeljkovem energetskem posvetu:
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje