Menu Item
Nadzorni svet NLB je na včerajšnji seji sprejel odločitev, da je največja slovenska banka pripravljena v sklad za obnovo, o katerem se dogovarjajo na ravni Združenja bank Slovenije (ZBS), "še letos" vplačati 15 milijonov evrov.
Vlada in banke so zadnje dni v precej burnih pogajanjih o tem, kako bo ta finančna panoga pomagala pri financiranju sanacije po poplavah.
Vlada na eni strani zahteva, da banke, ki so v prvem polletju ustvarile relativno lepe dobičke, prispevajo v sklad za obnovo in v primeru, če zadovoljive vsote ne bodo vplačale prostovoljno, napoveduje obdavčitev dobičkov.
Banke pa so do neke mere pripravljene pomagati, se pa sprašujejo, zakaj ne bi k pomoči zavezali celotnega gospodarstva. To bi lahko storili z “majhno obdavčitvijo” dobička vseh podjetij, je včeraj za Delo dejala šefica Združenja bank Slovenije (ZBS) Stanislava Zadravec Caprirolo.
Pri višini pomoči sta pogajalski strani vsaj po javno znanih informacijah še precej narazen. Vlada si za financiranje sanacije po neuradnih podatkih obeta enega do dva odstotka 50-milijardne bilančne vsote bank (ta je ob polletju znašala 51,3 milijarde evrov), kar pomeni med pol milijarde in milijardo evrov. Banke naj bi namesto tega ponudile desetino odstotka bilančne vsote, torej okoli 50 milijonov evrov.
Včeraj so nato banke predlagale, da bi v namenski državni sklad za obnovo po poplavah in plazovih vplačale dodaten solidarnostni prispevek. Kolikšen, za zdaj ni znano.
NLB bi v sklad vplačala 15 milijonov
Nadzorniki NLB pa so na včerajšnji popoldanski seji potrdili predlog uprave Blaža Brodnjaka, da je NLB, ki je sicer v dneh po naravni nesreči že napovedala štirimilijonsko donacijo občinam, pripravljena v sklad za obnovo vplačati 15 milijonov evrov.
V sporočilu za javnost dodajajo, da bi se v primeru morebitne uvedbe izrednega davka ali drugih oblik dajatev za banke ta znesek vštel v izpolnitev tovrstne obveznosti.
Če bi se se vse banke dogovorile za enak znesek na evro bilančne vsote kot NLB, bi skupno vplačilo znašalo okoli 50 milijonov evrov. NLB namreč skupaj z N Banko predstavlja okoli 30 odstotkov bilančne vsote bančnega sektorja.
Dodatno je nadzorni svet NLB sprejel sklep, da bo NLB Skupina sredstva za sponzorstva in donacije, ki zdaj letno znašajo okoli 7 milijonov evrov, povečala na 15 milijonov evrov. Gre za denar za projekte v celi regiji, v kateri banka posluje.
Dodajmo, da je NLB po navedbah v sporočilu za javnost za prizadete uvedla še “moratorije brez dodatnih stroškov, ugodnejšo posojilno linijo v skupnem znesku 100 milijonov evrov za podjetja, ugodnejša posojila za gospodinjstva in možnost brezplačne predčasne razvezave depozitov”.
Banke so le začetek …
Finančni minister Klemen Boštjančič je včeraj po seji vlade sicer dejal, da je bančni sektor eden pomembnejših in da je treba zelo paziti tudi na finančno stabilnost. “Tega se na ministrstvu in vladi zavedamo, zato ne bom dajal izjav, kaj in kako bi bilo treba.”
Povedal pa je tudi, da banke niso edina panoga, za katero ministrstvo meni, da mora v času krize pomagati.
“Seveda, takoj se ponudi vprašanje zavarovalnic. Ampak gre za del finančnega sistema, seveda, spet je situacija specifična, ker po drugi strani, zavarovalnice so vendarle bile precej prizadete v teh poplavah. So tudi druge panoge, za katere mi verjamemo, da morajo prispevati, ampak o tem še ne bi govoril – to se bo dogajalo v naslednjih tednih in mesecih,” je napovedal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje