Menu Item
Ministrstvo za kulturo v naš pravni red prenaša evropsko direktivo o tako imenovanem "Netflix davku", a obveznost plačila davka s ponudnikov storitev, kot so Netflix, Amazon, NEO, EON, Voyo – kar je osnovni namen direktive, širi na druge ponudnike videovsebin, na primer komercialne televizije. Denar bi se stekal v nov sklad pri ministrstvu za kulturo. "Vse kaže, da gre za nov poskus povečevanja finančnih obremenitev medijev in prelivanja denarja medijem blizu vladajočim," meni Marko Milosavljević, profesor katedre za novinarstvo na FDV.
Ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Vasko Simoniti, predlaga, da bi ponudniki avdiovizualnih medijskih vsebin šest odstotkov letnih bruto prihodkov vplačevali kot prispevek v sklad za evropsko avdiovizualno produkcijo, ki bi ga ustanovili po sprejetju zakona. Ustanovitev, upravljanje, nadzor in merila za razdeljevanje sredstev bi bili v pristojnosti ministrstva. To je sprva predlagalo dvoodstotno obdavčitev, na predlog opozicije po obravnavi na matičnem odboru pa je bil delež spremenjen na šest odstotkov.
Državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc je v državnem zboru dejala, da gre za prenos evropske direktive, s katerim zamujamo, in da predlog zakona vsebinsko v celoti sledi direktivi. “Ne gre za samovoljno akcijo ministrstva,” je zatrdila.
Poslanci bodo glasovali o predlogu zakona in amandmajih (več o teh v nadaljevanju).
“Gre za Netflix davek, ne Pop TV davek ali Planet TV davek”
Predlog zakona se je znašel pod plazom kritik opozicije, svoje nasprotovanje je včeraj izrazilo Društvo novinarjev Slovenije.
Profesor Marko Milosavljević (na fotografiji) je pojasnil, da je bila direktiva sprejeta, da Evropska unija zaščiti svojo filmsko industrijo. “Nekateri, predvsem ameriški ponudniki videovsebin na zahtevo, ne vlagajo ali pa le malo vlagajo v evropsko produkcijo, zato EU dovoli članicam, da uvedejo davek, s katerim bi ti ponudniki podprli ustvarjanje filmskih vsebin v posamezni članici.”
Naše ministrstvo za kulturo pa namerava obdavčiti vse ponudnike videovsebin. Torej ne le domačih in tujih ponudnikov videovsebin na zahtevo (VOD), kot so Netflix in Amazon, Pop TV-jev Voyo, Telemachov EON ali Telekomov NEO, temveč tudi izdajatelje televizijskih programov, ki pa že izpolnjujejo vrsto zahtev glede deleža domače produkcije – ali so sami ustvarjali vsebine ali kupili licenco za predvajanje že ustvarjenih domačih vsebin.
S tem zakon ne bi dosegel želenega cilja, meni Milosavljević. “Gre za Netflix davek, ne Pop TV davek ali Planet TV davek.”
Državna sekretarka Fridl Jarc je v DZ dejala, da naj bi pravna služba ocenila, da favoriziranje določenega segmenta (domačih) ponudnikov ni mogoče, saj se z zakonom prenaša evropska direktiva, in da spodbude domačim ponudnikom, ki izpolnijo kvote lastne produkcije, določa zakon o medijih.
Zakaj gre po njegovem za neposrečen prenos direktive, je v razpravi v državnem zboru (DZ) pojasnil nepovezani poslanec Branislav Rajić:
Koliko bi plačevali?
Poleg tega po Milosavljevićevem mnenju iz predloga ni povsem jasno, koliko bi ponudniki plačevali. Zakon navaja šest odstotkov bruto letnih prihodkov, pri čemer pa ni jasno navedeno, ali gre za prihodke celotnega podjetja ali samo prihodke iz naslova storitve videovsebin na zahtevo.
Če je govor o deležu v celotnih prihodkih podjetja, je to v primeru Pro Plusa večmilijonski znesek. Ker videovsebine na zahtevo pri nekaterih ponudnikih pomenijo le manjši del celotnih prihodkov, bi po njegovi oceni lahko obdavčitev te ponudnike vodila v odločitev, da videovsebin enostavno ne bi več ponujali.
Na drugi strani pa je po njegovem mnenju zelo slabo opredeljeno, kdo in kako bi denar upravljal. “Denar bi se stekal v nov sklad, ki bi ga upravljalo ministrstvo za kulturo, pri čemer pa merila za razdeljevanje tega denarja niso jasno postavljena. Bojim se, da gre po lanskem osnutku zakona o medijih in zakona o RTV za tretji poskus finančnega obremenjevanja medijev, ki vladi niso po volji, in prelivanja tega denarja k medijem, ki so ji naklonjeni, po zelo slabo opredeljenih merilih.”
Del opozicije za popravek
Poslanci LMŠ, SAB in nepovezani poslanci so predlagali amandma, s katerim bi:
- v zakonu jasno določili, da davek plačujejo ponudniki videa na zahtevo,
- določili, da se prispevek obračuna od prihodkov iz naslova storitve videov na zahtevo (vključno z naročninami in prihodki od oglaševanja), ne od celotnih prihodkov ponudnika.
Izjava nepovezanega poslanca Rajića o tem, kaj predlagajo:
