Se bodo obrestne mere še naprej dvigovale?

Žiga Živulović jr./BOBO

ECB je v četrtek znova dvignil obrestne mere. S 3,5 odstotka so te najvišje po oktobru 2008. Nadaljnji koraki bodo odvisni od gibanja osnovne inflacije in učinkovitosti dosedanjih ukrepov, je napovedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Nadaljnji koraki glede obrestnih mer bodo odvisni od gibanja osnovne inflacije in učinkovitosti dosedanjih ukrepov, je po četrtkovem novem dvigu glavne obrestne mere v evrskem območju napovedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Zatrdil je, da bančni sistem v evrskem območju in tudi v Sloveniji ostaja robusten.

Kot je v današnjem sporočilu za javnost po četrtkovi seji Sveta Evropske centralne banke (ECB) zapisal Vasle, so se člani sveta glede na najnovejše gospodarske napovedi odločili za nadaljnje ukrepanje.

“Nadaljnji koraki bodo odvisni od takratnih aktualnih razmer, zlasti od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije in učinkovanja naših ukrepov. Posebej pozorno spremljamo povečano negotovost na mednarodnih finančnih trgih, pri čemer bančni sistem v evrskem območju in tudi v Sloveniji ostaja robusten,” je izpostavil.

ECB natančno spremlja tržne napetosti

Svet ECB prav tako natančno spremlja trenutne tržne napetosti in se je pripravljen primerno odzvati za ohranitev cenovne in finančne stabilnosti v evrskem območju. Odločitev temelji na trenutnih podatkih o še vedno visoki osnovni inflaciji in novih napovedih, ki kažejo, da bo inflacija ostala povišana tudi v letošnjem in prihodnjem letu, je navedel guverner.

V četrtek obravnavane gospodarske napovedi za evrsko območje namreč kažejo, da bo letošnja enoodstotna gospodarska rast višja od predhodnih pričakovanj, v letih 2024 in 2025 pa se bo rast bruto domačega proizvoda skladno z normalizacijo trenutnih omejitvenih dejavnikov okrepila na 1,6 odstotka.

Inflacija se bo letos zaradi ugodnega vpliva nižjih cen energentov upočasnila hitreje od predhodnih pričakovanj in bo v letnem povprečju 5,3-odstotna. V letih 2024 in 2025 ob normalizaciji stroškovnih pritiskov in dezinflacijskih učinkih ostrejše denarne politike pričakujejo nadaljnje upočasnjevanje rasti cen. Inflacija bo po napovedih v 2024 2,9-odstotna, v 2025 pa 2,1-odstotna.

“V napovedih so upoštevani že vidni in tudi pričakovani učinki ukrepov denarne politike. Dvigi ključnih obrestnih mer se namreč odražajo v stroških zadolževanja zasebnega nefinančnega sektorja. Obrestne mere za nova posojila so se tako po celotnem evrskem območju že prilagodile novim ključnim obrestnim meram in so se v primeru posojil nefinančnim družbam tekom normalizacije denarne politike dvignile za 300 bazičnih točk,” je zapisal Vasle.

Nasprotno se odločitve v okviru denarne politike zaradi visoke likvidnosti bank in visoke baze vlog po njegovih besedah v manjši meri odražajo na obrestni meri za depozite, posebej v Sloveniji.

Na finančne trge močno vplivala globalno povečana negotovost

Na razmere na finančnih trgih je v zadnjem tednu močno vplivala globalno povečana negotovost in nenaklonjenost tveganjem, ki izvira iz dogajanja v ameriškem in tudi švicarskem bančnem sektorju, je izpostavil guverner.

“V luči velikih negotovosti na finančnih trgih v zadnjih dneh, predvsem v ZDA in Švici, poudarjamo, da smo se v Banki Slovenije na tovrstna tveganja ustrezno pripravili. V zadnjem letu smo med drugim povečali zahteve po kapitalu, ki ga morajo zagotavljati banke, ki delujejo v Sloveniji,” je dodal.

Svet ECB je glavne obrestne mere v evrskem območju v četrtek dvignil šestič zapored. Kljub zadnjim pretresom na finančnih trgih jih je skladno z napovedmi zvišal za 0,5 odstotne točke.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.