Menu Item
Odbor DZ za gospodarstvo je prikimal predlogu zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Opozicija je sicer opozarjala, da so predlagane rešitve preskromne in prepozne. Odbor je sprejel tudi številna dopolnila koalicije, ki so sledila pripombam zakonodajno-pravne službe DZ, predlagana opozicijska pa je zavrnil.
Najostreje je predlagane rešitve kritiziral poslanec NSi Jožef Horvat. Vladi je očital, da bi se lahko učila iz dobrih in slabih plati interventnih zakonov v času epidemije covida-19, namesto tega pa ponavlja stare napake in mnoga podjetja pušča brez primerne pomoči.
“Zakon je prazna lupina, spodbuden je le naslov,” je dejal. NSi je po njegovih besedah doslej podprla vse zakone, ki so zagotovili pomoč državljanom. “To, kar imamo na mizi tokrat, pa za nas ni sprejemljivo. Zakona zato ne bomo podprli,” je napovedal.
Poslanec SDS Rado Gladek je vladi očital predvsem, da je preslišala pozive podjetij k uvedbi cenovne kapice. Vprašal se je tudi, ali bo agencija Spirit Slovenija sposobna obravnavati vse vloge podjetij.
Koalicija pravi, da so ponudili največ kar lahko
Poslanci koalicije, ki se v razpravi sicer niso veliko oglašali, so odgovarjali, da je vlada pripravila največji nabor ukrepov, kot ga ob trenutnih javnofinančnih razmerah in omejitvah Evropske komisije lahko. “Finančne posledice je pač treba predvideti, rešitev ni mogoče dodajati v eni uri,” je poudarila Andreja Živic (Svoboda).
Miha Kordiš (Levica) pa je dejal, da bi se morali predvsem vprašati, kako so cene elektrike sploh lahko postale tako visoke. “Proizvodni strošek elektrike je znan vnaprej in ni niti približno tako visok, kot so trenutno visoke tržne cene,” je poudaril. Prepričan je, da so krive špekulacije in napačna zasnova trga, ki bi moral elektriko proizvajati plansko in pod neprofitnimi pogoji.
Člani odbora so podprli tudi številna dopolnila koalicije, s katerimi so upoštevali pripombe zakonodajno-pravne službe DZ. Nekaj dopolnil so pripravili tudi v opoziciji – z njimi bi med drugim povečali pomoč za primarno kmetijsko proizvodnjo in opustili določbo o investiranju dela prejetih sredstev v zeleni prehod – a niso prejeli zadostne podpore.
Zakon predvideva ukrepe na treh področjih
Predlog zakona, ki ga bodo poslanci potrjevali na petkovi seji, predvideva subvencioniranje visokih cen elektrike, plina in pare, subvencioniranje ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij.
Pogoj za uveljavljanje vseh oblik pomoči bo, da se bodo podjetju cene za elektriko, zemeljski plin ali tehnološko paro v letu 2023 zvišale za vsaj polovico glede na leto 2021. Subvencija bo glede na vrsto pomoči znašala od 40 do 80 odstotkov upravičenih stroškov. Ti bodo določeni kot znesek nad 1,5-kratnikom zvišanja cen glede na leto 2021, pri nekaterih vrstah pomoči se bo upoštevalo tudi zmanjšanje porabe.
Predvidene so enostavna pomoč ter štiri vrste posebne pomoči: osnovna posebna pomoč, pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost, pomoč za energetsko intenzivna podjetja in pomoč za posebej izpostavljena energetsko intenzivna podjetja. Predvidena so tudi različna ugodna posojila za zagotavljanje likvidnosti v skupni višini 250 milijonov evrov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje