Menu Item
Odbor za finance je brez razprave potrdil odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za prihodnje triletno obdobje, s katerim vlada cilja na postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja, pod referenčno mejo treh odstotkov BDP naj bi padel že prihodnje leto. Državni zbor bo odlok potrjeval na izredni seji v petek.
Leto 2022 so slovenske javne finance sklenile s primanjkljajem v višini 2,32 milijarde evrov, kar predstavlja 3,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), za letos zdaj veljavni odlok zaradi ukrepov za pomoč gospodinjstvom in gospodarstvu v luči energetske draginje dopušča njegov skok na pet odstotkov BDP.
“V prihodnjih letih bo fiskalno politiko zaznamovalo postopno znižanje javnofinančnega primanjkljaja,” je članom odbora povedal finančni minister Klemen Boštjančič. Z letom 2024 se bo namreč na ravni EU prenehala uporabljati splošna odstopna klavzula, ki je v zadnjih štirih letih omogočala odstop od fiskalnih pravil. Treba bo torej ponovno slediti veljavnim fiskalnim pravilom pakta za stabilnost in rast, je dodal.
Za leto 2024 je tako javnofinančni primanjkljaj s predlogom odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024-2026 določen pri 2,8 odstotka BDP, leta 2025 naj bi se znižal na 2,2 odstotka BDP in leta 2026 na 1,3 odstotka BDP.
Za državni proračun je za leto 2024 predviden primanjkljaj v višini 2,3 odstotka BDP, za leto 2025 1,6 odstotka BDP in za leto 2026 1,2 odstotka BDP.
Občine naj bi v letu 2024 poslovale uravnoteženo, v letih 2025 in 2026 pa beležile 0,1 odstotka BDP presežka. Za pokojninsko in zdravstveno blagajno pa odlok za razliko od prejšnjih let določa le zgornjo mejo izdatkov. Obe morata namreč imeti izravnan saldo.
V obdobju do leta 2026 se ohranja tudi visok delež javnih investicij, saj bo v povprečju znašal več kot pet odstotkov BDP, je povedal minister. Odlok upošteva tudi višje odhodke za financiranje zdravstvene blagajne, uskladitve pokojnin ter dolgotrajno oskrbo, prav tako se zvišujejo vplačila v proračun EU in izdatki za obresti, še naprej je predvidena rast izdatkov za znanost, je naštel.
Vlada načrtuje tudi nadaljnje postopno zniževanje dolga države proti referenčni vrednosti 60 odstotkov BDP. Do leta 2026 naj bi se po teh načrtih predvidoma znižal na 63,5 odstotka BDP. Konec leta 2022 se je glede na marčne podatke statističnega urada ustavil pri 69,9 odstotka BDP.
Fiskalni svet je s temi načrti načeloma zadovoljen. Njegov predsednik Davorin Kračun je povedal, da večina kazalnikov kaže na spoštovanje pravil v letih 2025 in 2026, če bodo predloženi proračunski dokumenti uresničeni. Opozoril pa je na tveganja, ki izhajajo tako iz globalnega okolja kot tudi zaradi morebitnih domačih slabo premišljenih odločitev. Ker so bili v času nedavnih kriz uvedeni številni neciljani ukrepi, se mu zdi nujna njihova preusmeritev v ciljane ukrepe. Administrativno nižanje cen energentov v nedogled se mu denimo ne zdi smiselno in tudi ne vzdržno.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje