Za naftnimi velikani je odlično leto. Največje evropsko podjetje za prodajo nafte in plina, britanski Shell, bo za zadnje četrtletje leta 2022 plačalo dve milijardi dolarjev davka na presežni dobiček v Veliki Britaniji in Evropski uniji. Cilj EU je obdavčiti podjetja, ki beležijo presežne dobičke na račun dogodkov, s katerimi sicer nimajo nič, v tem primeru na račun ruske invazije na Ukrajino, ki je v Evropi sprožila energetsko krizo.
Britanski energetski velikan Shell je vlagateljem sporočil, da bo v zadnjem trimesečju lanskega leta zaradi zvišanega davka na dobiček energetskih podjetij v Veliki Britaniji in EU vknjižil nižji dobiček. Za zadnje četrtletje leta 2022 bo Shell namreč plačal dve milijardi dolarjev (1,87 milijarde evrov) davka na presežni dobiček v Veliki Britaniji in EU. Po oceni družbe so v prejšnjem četrtletju po vsem svetu za davke namenili od 4,3 do 4,7 milijarde dolarjev.
Podobno odlično gre ostalim naftnim družbam. Energetska podjetja beležijo občutno večje prihodke ob prodaji nafte in plina, predvsem na račun težav in skrbi, ki jih je povzročil ruski napad na Ukrajino. Predstavniki BP so že v prvi polovici 2022 celo izjavili, da “imajo toliko denarja, da ne vedo, kaj bi z njim”.
Višji davki za donosne naftne družbe
Vlada v Londonu je davek na presežni dobiček naftnih in plinskih podjetij uvedla maja lani. Sprva je ta znašal 25 odstotkov, finančni minister Jeremy Hunt pa je davek z novim letom zvišal na 35 odstotkov. Davek bo veljal do marca 2028.
EU pa je v luči energetske krize nedavno sprejela uredbo, ki med drugim uvaja t. i. solidarnostni prispevek, ki ga plačujejo podjetja v naftnem, plinskem in premogovnem sektorju. Pri izračunu prispevka se upošteva obdavčljivi dobiček v fiskalnem letu 2022 in/ali 2023. Če bo ta za najmanj 20 odstotkov višji od letnega povprečja po letu 2018, bo prispevek znašal najmanj 33 odstotkov presežka.
Cilj uredbe EU je obdavčiti podjetja, ki beležijo presežne dobičke na račun dogodkov, s katerimi sicer nimajo nič, v tem primeru na račun ruske invazije na Ukrajino, ki je v Evropi sprožila energetsko krizo oz. velik skok cen energentov.
Ameriški naftni velikan Exxonmobil zaradi omenjene uredbe toži Evropsko unijo. Kot trdijo v koncernu, jih bo novi davek stal prek dve milijardi dolarjev. Ob tem je vredno omeniti, da je ExxonMobil oktobra poročal o četrtletnih rezultatih: dobiček je v tretjem četrtletju znašal skoraj 19 milijard evrov oziroma 20 milijard dolarjev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje