Menu Item
Na trasi drugega tira so končali gradnjo še zadnjega, tretjega viadukta Vinjan. Pristojni so ob odprtju izrazili zadovoljstvo s potekom del na drugem tiru, ki naj bi bila končana prihodnje leto, leta 2026 pa naj bi po novi železnici zapeljali prvi vlaki. Tako premier kot ministrica sta zagotovila, da bodo ob drugem tiru gradili še vzporednega.
“Zastavljena časovna dinamika je zahtevna. Ob nastopu mandata smo jo v sodelovanju z vsemi partnerji ponovno preučili in pospešili, pri čemer smo izhajali iz zaveze, da ne bomo obljubljali nemogočega,” je ob današnjem odprtju viadukta Vinjan izpostavila infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Poudarila je, da bodo dela predvidoma zaključena do konca prihodnjega leta, leta 2026 pa bo lahko po progi že zapeljal prvi vlak.
“Prioriteta ministrstva in vlade ostaja tudi gradnja dodatnega vzporednega tira, tako da bo nova povezava med Koprom in Divačo dvotirna. Izvedbo tega dodatnega tira načrtujemo v letih od 2026 do 2030,” je ob tem poudarila ministrica. Po njenih besedah bodo z vzporedno progo tako končno odpravljene težave prebivalcev ob obstoječi progi.
“Vzporedna proga je pomembna. Vzporedna proga je v resnici zaključek drugega tira in prav je, da se na teh projektih dela že danes, da so gradbišča in teren predpripravljeni. Verjamem, da bo do konca tega desetletja uspešno zaključen,” je glede gradnje vzporednega tira dodal premier Robert Golob.
Tako Bratušek kot Golob sta izpostavila pomen projekta za razvoj logistike v državi. “Logistika je ena od panog z najvišjo dodano vrednostjo in ena od panog, ki dejansko sloni na naravnih danostih dežele, v kateri živimo,” je dejal Golob. Drugi tir je po njegovih besedah “naše okno v svet”, bo pa vlada po njegovih besedah v prihodnje pozornost posvečala razvoju železniškega omrežja po celotni državi.
Drugi tir bo po Golobovih besedah skrbel za to, da bo pretočnost iz Luke Koper proti središču Slovenije več kot podvojena, “podobno bomo morali delati tudi na razvoju preostanka železniškega omrežja, vključno z vozliščem v Ljubljani, brez tega bo namreč tudi ta tir ostal delček projekta, ki se začne na morskih mejah in konča na naših severnih mejah”.
Generalni direktor 2TDK o velikem dosežku
Generalni direktor 2TDK Matej Oset je današnje odprtje viadukta Vinjan označil za velik dosežek, saj je gradnja zahtevala veliko truda, znanja in sodelovanja med različnimi strokami. “Prvotna zasnova viadukta je bila drugačna. Viadukt Vinjan bi se moral graditi enako kot viadukt Gabrovica s postopnim narivanjem, a smo na delu doline, kjer poteka viadukt, odkrili fosilni plaz. Čeprav ta trenutno miruje, se je zaradi dolgoročne stabilnosti spremenila tehnologija gradnje viadukta. Nova zasnova je narekovala drugačno gradnjo, odločili smo se za prosto konzolno, ki je primerna za večje razpone,” je pojasnil prvi mož projektnega podjetja.
Po besedah ministrice Bratušek je viadukt Vinjan prvi železniški viadukt v Sloveniji, ki se je gradil s tehnologijo prosto konzolne gradnje. Na tak način je bil sicer zgrajen avtocestni viadukt Črni Kal. “To je pomembno predvsem z vidika ponovnega oživljanja in strokovne rasti slovenske gradbene panoge, ki je v preteklosti že znala graditi mostove s tehnologijo prosto konzolne gradnje, a je na žalost s propadom velikih gradbenih podjetnikov okrog leta 2008 to znanje v veliki meri zamrlo,” je dodala.
Da je slovenskim gradbincem uspela zahtevna gradnja viadukta, je izpostavila tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše. “Gre ne le tehnično zahteven podvig, ampak tudi izjemno slikovit objekt, ki daje dolini novo dimenzijo,” je izpostavila.
Viadukt Vinjan je dolg 620 metrov in ima več kot 50 metrov visoke stebre. “Je pravi spomenik inženirski stroki in na Evropski komisiji smo izredno ponosni, da smo lahko sodelovali pri projektu, ki dokazuje, kako dobro in učinkovito je možno porabiti evropska sredstva,” je dejala.
Drugi tir je po njenih besedah projekt prihodnosti tudi po uporabi edinstvene mešanice različnih virov financiranja. Četrtina vseh sredstev namreč prihaja iz evropskega proračuna – 80 milijonov je kohezijskih sredstev, 167,5 milijona evrov je iz finančnega instrumenta Cef, ob tem je finančna konstrukcija sestavljena še iz posojil Evropske investicijske banke in komercialnih bank ter iz sredstev iz državnega proračuna. Taka kombinacija bo po oceni Jug Jerše v prihodnosti vedno bolj nujna.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje