Menu Item
Iz Mol Slovenija so ta teden sporočili, da s pravkar končanim prevzemom OMV-jevih bencinskih črpalk in okrepitvijo prodajne mreže na 133 črpalk odpirajo "novo poglavje tržne konkurence v Sloveniji". Še vedno bodo precej manjši od Petrola, ki ima 318 servisov, a izvršni direktor za potrošniške storitve Peter Ratatics meni, da bodo zdaj lahko resnejša konkurenca največjemu ponudniku na slovenskem trgu. Iz njegovega odgovora je sicer razumeti, da to za voznike ne pomeni nižjih cen goriv, kjer imajo trgovci po lastnih navedbah malo manevrskega prostora. Mol bo kupce poskušal prepričati z drugimi segmenti ponudbe, predvsem gostinske.
Peter Ratatics je od leta 2016 izvršni direktor madžarskega Mol, zadolžen za potrošniške storitve. Do prejšnjega tedna je bil tudi predsednik uprave hrvaške Ine, ki je v polovični lasti Mol.
V Ini je devet mesecev saniral posledice afere, ki je zajela hrvaško naftno družbo. Peterica osumljenih, med njimi eden od direktorjev v Ini in direktor podjetja za trgovanje s plinom, naj bi oškodovala Ino za najmanj milijardo kun (140 milijonov evrov).
Prav za Ino je uspešen prevzem OMV Slovenija pomemben korak, saj bodo črpalke Mola in Ine v Sloveniji ključni prodajni trg za proizvode reške rafinerije, ki gre pravkar skozi obsežen naložbeni cikel nadgradnje. OMV Slovenija se je ta teden preimenoval v Mol & Ina, v prihodnjih mesecih pa je v načrtu preoblikovanje servisov ter vsebinska prilagoditev, kjer je pričakovati predvsem širitev trgovinske, dodatne ponudbe na servisih.
Za vami je dve leti in pol trajajoč postopek prevzema OMV Slovenija, ki ga je podaljšala poglobljena preiskava Evropske komisije zaradi bojazni glede učinkov prevzema na konkurenčnost slovenskega trga goriv. Če se ozrete nazaj, je postopek tekel v skladu s pričakovanji?
Ne bi dejal. Verjetno smo tudi zato še posebej veseli, da smo danes tu, kjer smo. Celotna situacija je bila zelo kompleksna, saj je tretji največji igralec na trgu želel prevzeti drugega.
Za nas je bil postopek težaven in tudi drag. A končni rezultat je zadovoljiv. Tudi upoštevajoč dodatno zahtevo komisije, da moramo 39 servisov prodati dalje Shellu, se je pod črto za nas vse izteklo zelo pozitivno.
Ste kdaj pomislili, da morda ta prevzem ne bo uspel?
V dobrih dveh letih smo imeli vzpone in padce. V naših stališčih smo vedno poudarjali pomen konkurence. Bili smo namreč mnenja – in v to sam še vedno močno verjamem –, da bi Petrol, ki je vodilni na trgu, lahko končno dobil resnega izzivalca. Z združevanjem mreže Mol in OMV krepimo našo prisotnost na slovenskem trgu, obenem pa nam to, da imamo lastne rafinerije v regiji, omogoča, da smo cenovno bolj konkurenčni Petrolu, ki derivate kupuje na sredozemski borzi.
To razlago je regulator v veliki meri sprejel. Želeli pa so tudi analizo mikro trga in na lokacijah po Sloveniji, kjer so prisotni tako servisi MOL kot tudi OMV, zahtevali, da vsaj enega prodamo. Tako smo prišli do že omenjenih 39 servisov.
Imamo konkurenco na trgu goriv?
V majskem sporočilu Evropske komisije, ko vam je ta podelila soglasje za prevzem, je bila tudi izjava evropske komisarke Margrethe Vestager, ki je dejala, da bo ta delna odprodaja servisov Shellu slovenskemu potrošniku zagotovila konkurenčne cene. Kaj je mislila s tem?
Najbrž to, da bodo trije trgovci tekmovali za kupce, namesto dveh in da bo to za kupca bolje, saj bo imel več izbire. Shell je močna blagovna znamka. Sam sicer menim, da bi bil tudi Mol sam zmožen tekmovati s Petrolom, a tudi vstop Shella za nas ni problem.
Če pogledamo cene goriv, se sicer zdi, da na slovenskem trgu naftnih derivatov ni prave konkurence, saj so na vseh črpalkah praktično enake.
Cene goriv vključujejo veleprodajno ceno, po kateri kupiš produkt, na to pa se obračuna veliko davkov in dajatev in marža trgovca, s katero ta pokrije stroške poslovanja na enoto. Ker imamo zelo podobno poslovno strategijo kot Petrol, je naša stroškovna osnova zelo primerljiva. To pa na koncu privede do tega, da je tudi cena goriva zelo podobna.
V zadnjem letu so enake cene deloma tudi posledica regulacije.
A kot ste že omenili, ima Mol za razliko od Petrola svoje rafinerije, kar pomeni, da obvladuje večji del oskrbne verige. Ali lahko pričakujemo, da bomo v prihodnje priča večjim razlikam v cenah?
Želel bi si, da bi lahko pritrdil, a iskren odgovor je, da verjetno ne. Razlog pa je preprost. Če znižamo cene, nam bo Petrol sledil. Če bi jih kasneje morali zvišati, pa ni nujno, da bo Petrol sledil in bomo morali ceno znova znižati, da bomo konkurenčni.
Gorivo je surovina. Čeprav verjamemo, da imamo izdelek dobre kakovosti, je vedno tveganje, da s prevelikim odstopanjem postanemo nekonkurenčni. Zato so cene ves čas podobne.
Kaj pa ostala ponudba?
Slovenski kupec se je v preteklih letih navadil na našo kavo in hot doge, to ponudbo bomo razširili. Poleg goriv, ki so seveda pomemben del portfelja, se bomo osredotočili na izdelke široke potrošnje in sveže obroke. Razvijali bomo tudi program zvestobe.
Na novinarski konferenci ste omenili, da so stranišča pomemben element vašega poslovnega modela. Mislim, da je Mol edini, ki na avtocestah še nima plačljivih stranišč. Petrol in OMV sicer uporabniku vrneta dobroimetje, ki ga lahko porabi na samem bencinskem servisu, a plačevanje stranišč je za marsikaterega potrošnika moteče. Ali tudi vi načrtujete plačljiva stranišča?
Ja, na Hrvaškem in Madžarskem so naša stranišča že plačljiva, a dobra novica je, da so brezplačna za imetnike naše kartice zvestobe. Ti prihodki so za nas pomembni, saj jih namenimo za povečanje kakovosti in čistoče stranišč. Na avtocestnih postajališčih se ustavljajo avtobusi s po 30 ali več potniki, ki obiščejo stranišče, zato moramo imeti dodatne storitve čiščenja.
Rastejo le s prevzemi
Agencija za varstvo konkurence (AVK) v raziskavah trga pogonskih goriv ugotavlja, da je ta trg visoko koncentriran, a da je vstop novih ponudnikov malo verjeten, saj so ovire za vstop in širitev visoke. Vam je očitno zdaj uspela širitev, pa vendar, se strinjate z ugotovitvami agencije?
Strinjam se, da na slovenskem trgu ni lahko poslovati. Našo prvo črpalko tu smo odprli leta 1998. Od takrat smo mrežo širili s prevzemoma Tuševih in Agipovih črpalk. Tako smo v več kot 20 letih poslovanja na tem trgu mrežo povečali na le 50 črpalk. Zelo težko je, možnosti za pridobivanje dovoljenj in odprtje novih črpalk pa zelo omejene.
Za nas so prevzemi tako edina možnost za rast.
Pa vidite možne lokacije za postavitev novih servisov?
Seveda, še vedno so bele lise, kjer bi bilo smiselno postaviti nov servis, a so omejitev regulacija in dovoljenja.
Rafinerije prinesle visok dobiček
Skupina MOL je lani kljub regulaciji cen v Sloveniji, na Hrvaškem in na Madžarskem ter tudi davku na presežni prihodek na Madžarskem (tako imenovani windfall tax) beležila visok dobiček, ki je presegel štiri milijarde evrov. Dobiček po poročanju medijev izvira iz segmenta rafinerij in predelave poceni ruske nafte. Uvoz te v EU je od decembra prepovedan, a Madžarska si je zaradi svoje velike odvisnosti od ruske nafte izpogajala izjemo. Ste danes še vedno pretežno odvisni od ruske nafte?
Rafineriji na Madžarskem in Slovaškem še vedno predelujeta rusko nafto, ki priteka po naftovodu Družba prek Ukrajine. Obe sta bili narejeni za predelavo ruske nafte. Naftovod do rafinerij je bila zato logična odločitev in še danes je to z okoljskega vidika najboljša možnost za oskrbo.
A zaradi vojne in zaostrovanja sankcij je sledila prepoved uvoza ruske nafte v EU. Madžarski je izjemoma do konca tega leta dovoljena dobava ruske surove nafte po naftovodih, a naftnih derivatov iz te nafte ne sme izvažati v druge države EU.
Alternativa je naša lastna, madžarska proizvodnja nafte in uvoz prek naftovoda s Hrvaške. Teh možnosti se vedno bolj poslužujemo, tako da lahko z Madžarske na druge prodajne trge izvažamo produkte, narejene iz neruske nafte.
Kako pa oskrbujete slovenski trg?
Do zdaj smo z Madžarske v Slovenijo izvažali premijska goriva, sicer pa derivate kupujemo na sredozemski borzi.
Po koncu prenove reške rafinerije pa boste slovenski trg oskrbovali od tam. Prek 600 milijonov evrov vreden projekt naj bi bil končan prihodnje leto. Kako bo potem tekla dobavna veriga?
Tako je. Dobave od Reke do Slovenije bodo potekale po železnici, po cesti bomo oskrbovali predvsem zahodno Slovenijo, tretja možnost pa je z manjšimi ladjami do Kopra, od tu pa po državi.
“Posledica embarga bodo višje cene”
Lani smo veliko poslušali o možnostih cenovnih šokov zaradi embarga na uvoz ruske nafte. A rafinerije in trgovci so se založili in po uvedbi embarga decembra lani oziroma februarja letos ni bilo kakšnih hujših cenovnih pretresov na borzi. Menite, da lahko zmanjševanje deleža ruske nafte še vpliva na ceno ter kako bomo to občutili potrošniki?
Menim, da bomo čutili posledice pri ceni goriv. Za koliko, je sicer težko oceniti, saj ni neposredne povezave, da bo zaradi te ali one določbe v zakonodaji o sankcijah gorivo dražje za toliko in toliko centov.
A če imaš izdelek, ki ga 50 let in več prodajaš po nekih ustaljenih logističnih in prodajnih poteh, v primeru disrupcije moraš najti nove logistične tokove. V nesrečnih okoliščinah, v katerih smo po mojem mnenju zdaj tudi mi in naši dve rafineriji, moraš v to tudi investirati. Seveda ob predpostavki določenega donosa, saj je to sicer katastrofa z vidika delničarja.
Poleg tega mnogi drugi igralci v logistični verigi izkoristijo tako situacijo za izboljšanje svojega položaja.
Govorite o primeru Jadranskega naftovoda (Janafa), ki naj bi vam močno zvišal ceno za transport nafte po naftovodu?
To je eden od takih primerov, ne pa edini. Tudi upravljavci tankerjev počnejo podobno, saj se jim povečuje povpraševanje. Če vedo, da nimaš druge alternative, zvišajo ceno. S tem se nam zvišuje stroškovna cena, to pa pomeni dvig cen za končne kupce.
Zato menim, da dolgotrajna vojna in vztrajanje pri sankcijah ne bosta dobri za Evropo. Kitajska, Indija in nekatera druga gospodarstva bodo imela cenejšo nafto, kar z vidika konkurenčnosti ni dobro.
Obnovljivi viri, vodik in odpadki
Molov poslovni model temelji na fosilnih gorivih, a EU se zaradi podnebnih ciljev trudi zmanjšati njihovo porabo. Kaj zeleni prehod pomeni za skupino Mol?
Že 20 let nazaj bi se lahko pogovarjali o zelenem prehodu, a takrat ni bilo alternativ. Menim, da je zdaj vse več tehnologij cenovno dostopnih. Na primer solarni paneli, vetrne turbine, geotermalna energija, v katere tudi Mol vse več vlaga.
V debati o prihodnosti mobilnosti se veliko omenja tudi vodik. A za proizvodnjo zelenega vodika potrebuješ ekstremno veliko količino zelene elektrike. Menim, da bo tu eno pomembnejših vprašanj, ali bomo jedrsko energijo označili kot zeleno ali ne. Sam menim, da brez jedrske energije EU ne more rešiti enačbe zelenega prehoda. Mol je vzpostavil testno proizvodnjo vodika na Madžarskem, enako načrtujemo na Slovaškem in Hrvaškem.
Tretja veja pa je recikliranje. Mol je pravkar dobil velik posel na Madžarskem, koncesijo za 35 let za vzpostavljanje krožnega gospodarstva: torej zbiranja, sortiranja in ponovne uporabe odpadkov. Tu bomo dobili veliko izkušenj, ki jih nameravamo vsaj delno prenesti tudi na druge trge.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje