Slovenski Petrol je na Hrvaškem odprl drugo vetrno elektrarno, imenovano Ljubač. Polje z devetimi vetrnicami v bližini Knina bo na letni ravni proizvedlo približno 96 gigavatnih ur električne energije, kar zadošča za oskrbo 30 tisoč povprečnih gospodinjskih odjemalcev.

Posebnost vetrnega parka je tudi v tem, da gre za prvi Petrolov projekt, ki je bil v celoti izveden brez finančnih podpor ali subvencij. “V Petrolu bomo proizvedeno električno energijo iz tega vetrnega polja dobavljali na trg pod tržnimi pogoji prek svoje infrastrukture,” je ob tem povedal direktor področja za proizvodnjo obnovljivih virov energije v Petrolu Borut Bizjak.

Potencial v vetrni energiji

Petrol večino projektov proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije izvaja predvsem na Hrvaškem, v BiH in Srbiji, kjer je velik naravni potencial vetra, sonca in vode.

“Z gradnjo lastnih proizvodnih zmogljivosti sledimo strateški usmeritvi postati prepoznaven regionalni ponudnik celovitih energetskih in okoljskih rešitev ter partner v razvoju krožnega gospodarstva za prehod v nizkoogljično družbo,” je izpostavil Bizjak.

V Petrolu vidijo velik potencial predvsem v vetrni energiji, saj bo veter do leta 2030 postal glavni vir električne energije v Evropi. Zato Petrol načrtuje, gradi in upravlja vetrne parke na lokacijah, kjer je možno ekonomsko učinkovito in okolju neškodljivo izkoristiti potencial vetra.

Devet vetrnic blizu Šibenika

Z zagonom vetrne elektrarne Ljubač, za katero je vetrne turbine dobavila družba Nordex, ima Petrol zdaj na Hrvaškem že svoj drugi vetrni park.

Leta 2017 je v bližini Šibenika zagnal vetrno elektrarno Glunča, ki je sestavljena iz devetih turbin z vsako po 2,3 megavata nazivne moči in zadostuje za 15 tisoč povprečnih gospodinjstev. Obe vetrni elektrarni skupaj, Glunča in Ljubač, tako skupaj zagotavljata energijo za 45 tisoč povprečnih gospodinjstev. Vetrnice, ki sestavljajo polje Ljubač, so zmogljivosti 30 megavatov.

Interes za vlaganje v Sloveniji

Petrol kot največja slovenska energetska družba želi prispevati svoj delež pri doseganju zavezujočih ciljev Slovenije na področju uvajanja obnovljivih virov, zato intenzivno vlaga v proizvodnjo elektrike iz vetrnih in sončnih elektrarn ter hidroelektrarn.

Ob koncu lanskega leta je iz obnovljivih virov energije dosegel inštalirano moč v višini 33,5 megavata, do leta 2025 želijo z naložbami, tako za lastne potrebe kot vire pri prodaji električne energije, preseči 160 megavatov inštalirane moči.

V Sloveniji je sicer število vetrnih elektrarn kljub relativno velikemu zanimanju vlagateljev majhno. Problem je umeščanje v prostor.