V letu, ko si je Evropska unija prizadevala zmanjšati plačila v Rusijo, je Slovenija vplačevala rekordne zneske. Natančnejši pregled statistike kaže, da je Slovenija na splošno lani kupovala precej več nafte kot v letu pred tem. Največji naftni trgovec Petrol to pripisuje regulaciji cen v Sloveniji in na Hrvaškem, zaradi katere se je povpraševanje tu povečalo. Kako smo pripravljeni na embargo na uvoz ruskih naftnih derivatov, ki prihaja 5. februarja?
Leto 2022 so zaznamovali pretresi na energetskih trgih, ki so jih sprožili vojaški napad Rusije na Ukrajino ter sankcije zahodnih držav. Junijska odločitev Evropske unije (EU), da z decembrom prepove uvoz ruske nafte (ta zdaj že velja), s 5. februarjem pa še uvoz naftnih derivatov, je sprožila veliko preusmerjanje naftnih tokov (tako imenovani rerouting) ter previdnostno povečevanje zalog v evropskih rafinerijah in pri trgovcih.
Pogledali smo:
kakšni so bili lani v prvih desetih mesecih (za zadnja dva še ni podatkov) naftni tokovi v EU ter v oziroma prek Slovenije,
za koliko in zakaj so se kljub sankcijam in naši načelni podpori Ukrajini povečala naročila ter posledično plačila v Rusijo,
katere države so bile naše glavne dobaviteljice v letu pretresov na evropskem naftnem trgu in
kaj nas čaka po 5. februarju, ko v veljavo stopi še prepoved uvoza naftnih derivatov ruskega porekla.
Tri mesece pred embargom še vedno največja dobaviteljica EU
Statistični podatki za celotno EU kažejo, da je bila Rusija v tretjem lanskem četrtletju še vedno največja dobaviteljica nafte stari celini, se je pa njen delež glede na 2021 bistveno zmanjšal. Nadomestila jo je predvsem nafta iz Savdske Arabije in ZDA.
Statistične podatke je treba gledati previdno: naj omenimo le dva primera, ki kažeta na nepreglednost naftnega trga. Wall Street Journal je novembra objavil zgodbo o tem, kako Američani iz Italije uvažajo nafto ruskega porekla. Gre za primer sicilijanske rafinerije v lasti ruskega Lukoila (ta teden so tuji mediji poročali, da jo je prodal energetskemu trgovcu Trafiguri s sedežem v Švici), kjer predelujejo rusko nafto. Ker je rafinerija v Italiji, pa derivati dobijo italijansko poreklo.
Drugi primer pa so tankerski prevozi nafte. Več tujih portalov je po začetku vojne poročalo o povečanju števila tankerjev z rusko nafto, ki so pripluli nazaj v rusko pristanišče brez postanka. To pomeni, da so tovor oddali nekje na odprtem morju (ladja-ladja), s čimer pa se poveča tveganje, da so trgovci zatajili rusko poreklo nafte.
Slovenija rekordno povečala uvoz iz Rusije
Slovenija surove nafte ne uvaža, saj nima svoje rafinerije, statistika pa nedvoumno pokaže, da se je lani močno povečal uvoz naftnih derivatov iz Rusije. Bruseljski Politico je nedavno objavil, da je prav Slovenija v prvih desetih mesecih lanskega leta imela največjo, več kot 300-odstotno rast vrednosti (celotnega) uvoza iz Rusije. Na N1 smo že poleti pisali, da je k rasti uvoza največ prispevala nafta in da statistika poleg višjih cen kaže tudi močno količinsko povečanje.
Mesečni podatki kažejo, da se je celotni slovenski uvoz iz Rusije povečal predvsem v aprilu, maju in juniju, torej po začetku vojne in v času sprejemanja sankcij zoper Rusijo. Kasneje so se vrednosti umirile, so bile pa še vedno višje od predlanskih.
Kupili dvakrat več nafte iz Rusije, kam je šla?
Ali lahko torej zaključimo, da si Slovenija, ki ves čas izraža politično podporo Ukrajini in obsoja rusko agresijo, manj kot druge države prizadeva najti druge dobavitelje in zmanjšati plačila Rusiji, ki iz proračuna financira vojaško agresijo?
Nesporno je, da so se nabave nafte iz Rusije količinsko lani v prvih desetih mesecih močno povečale. Primerjava podatkov kaže, da je bilo v Slovenijo predlani od januarja do oktobra uvoženih 320 tisoč ton naftnih derivatov ruskega porekla, lani pa 700 tisoč, torej več kot dvakrat več kot predlani.
Pri tem pa ni bila vsa nafta namenjena v Slovenijo. Podatek Eurostata namreč vključuje tudi nakupe tujih (nerezidenčnih) podjetij, so nam pojasnili na slovenskem statističnem uradu. Prek koprskega pristanišča teče tudi oskrba z derivati za druge države. Le en primer: letos poleti je avstrijski OMV presenetila okvara in začasna zaustavitev rafinerije Schwechat, ki predstavlja pomemben del avstrijske oskrbe z nafto. Izpad je avstrijska država delno nadomestila s sproščanjem blagovnih rezerv, del pa je OMV kupoval v mediteranskem naftnem bazenu, od koder je nafto uvažal (tudi) prek Slovenije.
Naš največji naftni trgovec Petrol natančnih podatkov o količinah nabav iz Rusije ne razkriva. Po naših informacijah njihov uvoz iz Rusije znaša približno dve tretjini celotnega, torej okoli 500 tisoč ton.
BOBO
V Petrolu povečan uvoz nafte iz Rusije pripisujejo povečanemu povpraševanju, ki se je po njihovih navedbah zgodil zaradi vladne regulacije cen pri nas in na Hrvaškem.
Petrol se sklicuje na večje povpraševanje
V Petrolu so nam junija lani, po sprejetju embarga na rusko nafto, dejali, da iz Rusije dobivajo sedem odstotkov derivatov (dizla in kurilnega olja) in da bodo to do uvedbe embarga na naftne derivate, ki stopi v veljavo s 5. februarjem, brez težav nadomestili.
Zdaj potrjujejo, da bo za leto 2022 delež ruske nafte v nabavi večji. Kot razlog navajajo povečano povpraševanje. Kot smo že večkrat pisali, tega pripisujejo regulaciji v Sloveniji in na Hrvaškem, zaradi katerih so bile v glavni tranzitni sezoni cene pri nas in na Hrvaškem nižje kot v soseščini. “Prodaja naftnih derivatov v lanskem letu je močno presegla načrtovane količine.”
V Petrolu pravijo, da nafto praviloma kupujejo v mediteranskem bazenu, zaradi povečanega povpraševanja pa so jo lani kupovali tudi drugje – med drugim v Rusiji. Kolikšen je bil delež ruske nafte v nabavi, ne povedo. Preračun podatkov o uvozu naftnih derivatov slovenskih podjetij, ki jih objavlja Surs (Petrol predstavlja večino teh količin), pa kaže, da je bil v 2021 delež ruske nafte šest odstotkov, lani do oktobra pa 13 odstotkov.
Kot kažejo podatki statističnega urada, prikazani na spodnji grafiki, so v prvih desetih mesecih lanskega leta podjetja s sedežem v Sloveniji uvozila 3.800 tisoč ton nafte in zanjo plačala štiri milijarde evrov. Nabavljena količina za dobro tretjino presega seštevek prvih desetih mesecev leta 2021 (2.800 tisoč ton nafte), ko je na obnašanje potrošnikov in podjetij še vedno vplivala epidemija covida-19. Dva tisoč ton smo na drugi strani izvozili, največ na Hrvaško (kar lahko pripišemo Petrolovi oskrbi svojih črpalk pri južnih sosedih), veliko pa tudi v Avstrijo in Italijo.
Tu poudarimo, da lani in pravzaprav še danes kupovanje naftnih derivatov ruskega porekla ni prepovedano. Podatek o trikratnem povečanju uvoza je v evropski primerjavi nekoliko izkrivljen tudi, ker je po absolutni vrednosti milijarda slovenskih plačil še vedno majhen delež celotne vsote plačil EU.
Z ministrstva za infrastrukturo nam od ponedeljka niso odgovorili na prošnjo za komentar povečevanja plačil v Rusijo. Junija, ko smo poročali o malteškem tankerju, ki je Petrolu dobavil 30.000 ton ruske nafte, pa je minister Bojan Kumer za N1 dejal, da bo Slovenija zmanjšala uvoz ruskih energentov, a “ne na račun ekstremnega povišanja cen”, s čimer je namignil, da je ruska nafta cenejša od ostalih prostih količin na trgu.
Sergei Karpukhin/REUTERS
Rusko nafto je v EU lani deloma nadomestila nafta iz Savdske Arabije in ZDA. Rusija pa je povečala prodajo Indiji, Kitajski, Turčiji, a po nižjih cenah.
V pričakovanju novih turbulenc: kdo po Rusiji?
Kot napisano, so zadnji statistični podatki o uvozu nafte na voljo za oktober. Ali je danes, mesec dni pred uvedbo embarga na ruske naftne derivate, drugače?
V Petrolu so na vprašanji, ali danes še kupujejo derivate ruskega porekla, in če jih, koliko pošiljk še pričakujejo, odgovorili le: “Viri oskrbe oziroma poreklo blaga se določajo v skladu z nabavnimi pogodbami oziroma določili nabavnih pogodb, kjer so določene vse zakonske omejitve glede porekla blaga v skladu s sankcijami EU.”
Trgovec ni odgovoril niti na vprašanje, od kod zdaj kupuje največ derivatov. Zgornja grafika sicer kaže, da se je poleg tradicionalnih tokov iz Sredozemlja (prek Grčije in Italije) lani precej povečal tudi uvoz nafte iz Savdske Arabije, ki bi lahko – podobno kot na nivoju EU – dolgoročno nadomestila ruski izpad.
Kot rečeno, je Petrol do zdaj zagotavljal, da zaradi embarga na ruske naftne derivate ne pričakuje motenj v oskrbi. A ta sprememba vseeno morda ne bo šla mimo tako neopažena kot decembrski embargo na surovo nafto, po katerem so borzne cene nafte celo padale. Trgovec namreč pričakuje, da “bo embargo vplival na borzne cene naftnih derivatov”. Embargo bo namreč zmanjšal ponudbo dizla v Evropi.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje