Menu Item
Po ločitvi švicarskega proizvajalca generičnih in podobnih bioloških zdravil Sandoz od farmacevtskega velikana Novartis se bo položaj Leka znotraj skupine še okrepil, so na srečanju z novinarji zagotovili v vodstvu Leka. Obenem se s sočasnim delovanjem Novartisa in Sandoza v Sloveniji odpirajo velike razvojne priložnosti za Slovenijo.
Sandoz se je od Novartisa dokončno ločil v začetku tega meseca, ko je Sandoz začel samostojno kotirati na züriški borzi. Že prej, julija, je bil ločitev Novartisa in Sandoza zaključena v Sloveniji.
Dotedanje Lekove dejavnosti, povezane z razvojem in proizvodnjo inovativnih zdravil, so bile prenesene na novoustanovljeno slovensko družbo Novartis, Lek pa s skupaj s hčerinsko družbo Sandoz pokriva generična ter podobna biološka zdravila.
Lek je največje podjetje znotraj Sandoza in eden osrednjih razvojnih in proizvodnih členov skupine, je poudaril prvi mož uprave Leka Robert Ljoljo. V Sloveniji zaposluje okoli 3.000 ljudi, še 700 pa zunaj države. Obenem ima po Ljoljovih besedah zaradi hitrega razvoja področja podobnih bioloških zdravil velik potencial za rast. Podobna biološka zdravila predstavljajo namreč segment z najhitrejšo rastjo v farmacevtski panogi, vloga Leka pri tem pa je zelo pomembna, je podčrtal.
Sandoz je namreč največji globalni ponudnik podobnih bioloških zdravil, ki predstavljajo neke vrste ekvivalent generičnih zdravil na področju bioloških zdravil, pretežni del Sandozovega razvoja in proizvodnje na tem področju pa poteka v Sloveniji, na lokacijah v Lendavi in Ljubljani.
Največja Lekova lokacija v Sloveniji je prav v prestolnici, kjer poleg osrednjega Sandozovega razvojnega centra za generična in podobna biološka zdravila poteka še proizvodnja generičnih zdravil in aseptičnih izdelkov, na ljubljanski lokaciji pa sta tudi Sandozov storitveni center in center za prodajo izdelkov doma in v tujini.
Prav v Ljubljani Lek izvaja eno o svojih dveh strateških naložb. Gre za približno 90 milijonov dolarjev vredno investicijo v nov kompleks za razvoj podobnih bioloških zdravil, ki naj bi zaživel do konca 2026.
Z njim bo Novartisov pomen na področju razvoja podobnih bioloških zdravil še večji, je dejal Matjaž Tršek, ki je v Lekovi upravi odgovoren za razvoj. Načrtovanih je 200 novih zaposlitev, že 50 do konca tega leta. Trenutno je v teku postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Lekov center v Lendavi bo zaživel do konca leta 2026
Še večja pa bo Lekova naložba v Lendavi, kjer trenutno poteka proizvodnja antiinfektivov in pakiranje končnih farmacevtskih oblik. Sandoz bo zdaj, kot je uradno javnosti razkril marca, vložil nekje do pol milijarde dolarjev v visokotehnološki center za proizvodnjo bioloških zdravil, ki bo prav tako v celoti zaživel do konca 2026. Predvidenih je 300 novih zaposlitev.
Prva gradbena dela naj bi po pričakovanju Simona Rečnika, odgovornega za področje tehničnih dejavnosti, stekla že proti koncu tega leta, tečejo že tudi zaposlitveni postopki.
To bo največja Lekova investicija v zgodovini, po Rečnikovem prepričanju pa gre za izjemno priložnost za severovzhod Slovenije. Za Lek ta regija ni obrobje, ampak stičišče štirih držav z ogromno razvojnega potenciala, je dejal Rečnik. Lek bo z naložbo v Lendavi prispeval k skladnemu regionalnemu razvoju, za namen zagotavljanja kadrov pa bodo z Univerzo v Mariboru vzpostavili kompetenčni center, prizadevajo si tudi za vzpostavitev študija farmacije v štajerski prestolnici.
Lekovi ostali dve lokaciji v državi sta še v Mengšu in na Prevaljah, kjer pa bodo do konca leta zaključili proizvodnjo širokospektralnega antibiotika. Nekaj zakonsko zahtevanih manjših dejavnosti bodo še ohranili, a novih načrtov za lokacijo v Leku nimajo.
Krepitev vloge Leka v okviru Sandzoza, ki se odraža tudi s prenovljeno grafično podobo podjetja, predstavljajo po Ljoljovem prepričanju skupaj z dejavnostmi Novartisa v Sloveniji na področju razvoja in proizvodnje inovativnih zdravil, ki zaposlujejo okoli 3.600 ljudi, ter z ostalimi podjetji v panogi, npr. družbama Sartorius BIA Separations in Labena, izjemno dober nastavek za to, da Slovenija postane globalni center na področju bioloških zdravil.
Ljoljo je ob tem omenil resnično dobro razvit ekosistem sodelovanja med podjetji v farmacevtski panogi, izobraževalnimi ustanovami in razvojnimi ter raziskovalnimi inštituti. Vse to Leku omogoča, da za zdaj nimajo težav pri pridobivanju kadrov, se pa novačenja lotevajo ciljno in pogledujejo tudi zunaj meja države.
Če pa želi Slovenija res postati ena od osrednjih mednarodnih lokacij na področju farmacevtske industrije, pa so po prepričanju Lekovega vodstva vseeno potrebne nekatere zakonodajne spremembe, še posebej na področju davkov. Finančnemu ministrstvu so tako uradno poslali predlog za ciljane davčne olajšave za visoko kvalificirane mlade kadre iz tujine, tako tujce kot Slovence, ki bi se radi vrnili v domovino. Ljoljo upa, da bi vlado lahko vanje prepričali.
Andreja Bucik Primožič, ki je v upravi Leka odgovorna za finance, je medtem predstavila nekaj podatkov o poslovanju. Leta 2022 je iz Slovenije prišlo 800 novih izdelkov skupine Sandoz in 83 molekul, ki so šle v 80 držav po svetu. Ob krepki rasti prodaje je lani Lek ustvaril okoli 1,55 milijarde evrov prodajnih prihodkov in približno 164 milijonov evrov čistega dobička.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje