Menu ItemEko sklad z današnjim dnem zaključuje javni poziv za subvencioniranje toplotnih črpalk, je danes objavljeno v uradnem listu. Podobno kot pri sončnih elektrarnah je tudi tu porast števila vlog povzročil, da so predvidena sredstva izčrpana, sklad pa še nima denarja za nadaljevanje subvencioniranja. Poslovni načrt za letošnje leto, ki predvideva nova sredstva, se je namreč "zataknil" na ministrstvih, potrditi ga mora še vlada. Direktorica sklada Mojca Vendramin obljublja, da bo v novem pozivu, ki ga pričakuje konec aprila, vlogo za subvencijo mogoče oddati tudi za naprave, nameščene v marcu in aprilu.
Eko sklad zapira avgusta 2019 odprti poziv, v okviru katerega je delil subvencije za toplotne črpalke, izhaja iz današnje objave v uradnem listu. Število vlog za subvencije za toplotne črpalke se je v zadnjih mesecih – podobno kot v primeru sončnih elektrarn, o katerih smo pisali v članku Naval na sončne elektrarne: Slovenci množično vlagajo prošnje – močno povečalo. Kot nam je povedala direktorica Eko sklada Mojca Vendramin, so v zadnjem tednu dnevno prejeli približno 500 vlog, sicer pa jih je bilo lani na tem javnem pozivu povprečno okrog 70 na dan.
Višina subvencij v končanem pozivu je bila odvisna od tega, ali gre za vgradnjo toplotne črpalke na novo ali zamenjavo stare kurilne naprave s toplotno črpalko. V prvem primeru je sklad subvencioniral 20 odstotkov vrednosti naložbe oziroma največ 2.500 evrov, v drugem pa 40 odstotkov oziroma do štiri tisoč evrov.
Znižati stroške pred prihodnjo zimo
Janez iz Kranja je ravno včeraj oddal vlogo, ne da bi vedel, da se poziv danes zapre. Kot nam je dejal ob oddaji vloge, živi v hiši na obrobju gorenjske prestolnice, ogreva se na plinsko peč. Na vprašanje, zakaj se je odločil za namestitev toplotne črpalke, odgovarja, da sta razloga dva.
Prvi je ta, da se je to zimo strošek ogrevanja na plin precej povečal. “Prejšnjo ogrevalno sezono sem za plin dobavitelju Domplanu plačal 1.200 evrov, letos tri tisoč evrov.” Računa, da bo z nakupom toplotne črpalke znižal stroške ogrevanja za prihodnjo zimo. “Trenutno plačujemo 80 evrov elektrike, tudi če se mesečni strošek za elektriko podvoji, je to za celo leto še vedno precej manj, kot sem letos dal za plin.” Drugi razlog pa je, da se mu v času, ko se politika nagiba k zmanjšanju odvisnosti od ruskega plina, zdi pomembno, da razprši vire za ogrevanje.
Računa, da se mu bo ob približno tisoč ali 1.500 evrih letnega prihranka (odvisno od nadaljnjega gibanja cen plina in elektrike) naložba povrnila v treh ali štirih letih. Črpalka ga bo stala šest tisoč evrov, upoštevajoč subvencijo, bo cena 3.600 evrov. Na vprašanje, kako pomembno vlogo pri odločanju za črpalko je imela subvencija, je dejal, da je o črpalki razmišljal že nekaj let, v trenutnih razmerah pa bi se verjetno v to naložbo podal tudi brez finančne podpore države.
Zastoj na vladi, naslednji poziv konec aprila?
Janezovo vlogo bo sklad obravnaval, saj je bila oddana v času trajanja javnega poziva. Če bo popolna, bo dobil subvencijo. Od jutri pa vloge za nove subvencije torej ne bodo več mogoče. Na Eko skladu sicer ob zaprtju poziva napovedujejo, da prihaja nov, a se še ne ve, kdaj. Vlada mora namreč najprej potrditi poslovni in finančni načrt za letošnje leto, ki pa je že štiri mesece v medresorski obravnavi. Zakaj, ni znano. Ko bo potrjen na vladi, bo sklad lahko razpolagal s sredstvi in bo objavil nov javni poziv. V tem pa bodo subvencije nižje kot do zdaj, vendar – tako Vendramin – “še vedno dovolj visoke, saj se bo naložba ob višjih cenah energentov vse bolj izplačala”.
Po besedah direktorice sklada Mojce Vendramin se bo to predvidoma zgodilo do konca aprila. Kot nam je pred zaprtjem poziva zagotovila Vendramin (njena izjava v zgornjem videu), pa bodo do subvencij upravičeni tudi vsi projekti izvedeni v marcu in aprilu, če bodo seveda izpolnjevali razpisne pogoje.
Tudi toplotne črpalke izziv za omrežje
Podobno kot povečano število samooskrbnih sončnih elektrarn, pa tudi rast števila toplotnih črpalk pomeni izziv za omrežje, pravi dr. Uroš Stritih z ljubljanske fakultete za strojništvo. “Trend kaže, da bomo šli po poti Avstrije, Švice in drugih držav, kjer imajo veliko črpalk in sončnih elektrarn, kar pa obremeni omrežje. Največja poraba toplotnih črpalk je namreč pozimi, ko je proizvodnja elektrike iz sončnih elektrarn najmanjša,” pravi.
Na vprašanje, kaj to pomeni, Stritih pojasni, da je možnost za to majhna, a da se nam v skrajni sili lahko celo zgodi, da bo zaradi prešibkega omrežja prihajalo do kratkotrajnih izpadov. “To je težava, s katero so se spopadale tudi druge države in so morale iskati rešitve. Največkrat s posebnimi shranjevalniki,” pravi. Da se zavarujejo tudi za take primere, ljudem svetuje alternativne vire ogrevanja. “Če se odločate za toplotne črpalke, imejte tudi rezervo, na primer kamin. Če imate zdaj peč na lesno biomaso, jo pustite,” pove sogovornik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje