Jernej Turnšek in njegov oče Branko sta domnevno med ovadenimi, ker naj bi v sedmih letih s prezaposlovanjem v verigi 22 podjetij z neplačevanjem prispevkov, akontacij dohodnine, tudi plač, več kot 400 delavcev opeharila za dobra dva milijona evrov. Na vprašanje, ali je Finančna uprava RS, ki od podjetnika načeloma precej neizprosno izterja dolg, do nekaterih bolj prizanesljiva, Furs odgovarja, da vse dolžnike obravnava enako.
Praviloma Furs v nekaj dneh po zapadlosti dolga podjetju pošlje opomin, če ga podjetje ne plača, precej hitro sledi izvršba na bančnem računu. Če ima dolžnik na njem dovolj denarja, davčna uprava poplača dolg, sicer račun ostane blokiran, Furs pa čaka na naslednji priliv. Če izvršba prek bančnega računa ne uspe, sledi izterjava premoženja, skrajni ukrep je zahteva za stečaj dolžnika.
Zato je na mestu vprašanje, kako se lahko v primerih množičnega oškodovanja delavcev davčni dolžniki več let izogibajo Fursu in drugim nadzornim organom. V zadnjem celjskem primeru so trije ovadeni med letoma 2011 in 2018 prek 22 podjetij ogoljufali 423 tujih gradbenih delavcev za 2,1 milijona evrov.
Turnškova agencija državi ostala dolžna slab milijon
Pogledali smo, kako so v primeru posameznih podjetij ukrepali državni organi. Makedonski delavec nam je dejal, da je ob prvem prihodu v Slovenijo avgusta leta 2013 prišel v celjsko pisarno agencije za iskanje delovne sile Gomiva (ta je imela sedež v Ljubljani), ki je bila takrat v lasti Jerneja Turnška. Ali je tudi ta agencija zaposlovala gradbene delavce ali ne, ni znano, glede na seznam upnikov pa je zelo verjetno, da jih je.
Podjetje se je na seznamu davčnih dolžnikov prvič znašlo maja 2017, Fursu je dolgovalo med 500 tisoč in milijon evrov. Furs je slabi dve leti kasneje (marca 2019) za podjetje zahteval stečaj in prijavil za 350 tisoč evrov terjatev. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je prijavil za 360 tisoč evrov terjatev, še za 200 tisoč evrov pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Država je bila tako v enem stečaju ob 900 tisoč evrov: poplačila namreč ni bilo, saj je bila stečajna masa prazna.
Podjetje brez nabiralnika
Okrog agencije so ovadeni spletli mrežo podjetij s slamnatimi lastniki, v katerih so prezaposlovali delavce, je povedala policija. Eno od teh je tržiško podjetje Re Teh, ki je Fursu ostalo dolžno med 100 in 300 tisoč evrov. Tik pred stečajem je bil njegov lastnik srbski državljan Nemanja Grujić. Makedonski delavec, s katerim smo govorili, je tam delal na začetku leta 2014, a le nekaj mesecev, saj so ga nato prezaposlili v drugo podjetje. V tistem letu so prihodki podjetja padli z milijona evrov na 150 tisoč evrov. Poleti 2014 je imelo podjetje večkrat blokiran bančni račun. Za leto 2015 ni več oddalo poslovnih izkazov.
Iz javnih baz izhaja, da sta Furs in inšpektorat ukrepala. Furs je podjetje Re Teh oktobra 2014 uvrstil na seznam davčnih neplačnikov oziroma nepredlagateljev obračuna prispevkov (tako imenovanih REK-1 obrazcev). Decembra 2015 je sodišče začelo postopek izbrisa podjetja na zahtevo inšpektorata za delo, saj je “družba na naslovu, ki je naveden v sodnem registru, neznana”. Po pošti poslano vabilo inšpektorata se je namreč vrnilo nazaj, ker družba ni imela hišnega predalčnika, piše v sklepu sodišča.
Postopek izbrisa je ustavil upnik in sprožil stečaj, a je bil ta junija 2016 končan z izbrisom brez razdelitve stečajne mase, saj je bila ta prazna. Kot napisano, je podjetje Fursu ostalo dolžno med 100 in 300 tisoč evrov.
Tri leta ni oddajal obračunov
Še eno podjetje Izokrov je bilo od oktobra 2013 na seznamu davčnih neplačnikov ali nepredlagateljev REK-1 obrazcev, januarja 2014 mu je Furs vzel davčno številko, stečaj podjetja pa se je začel junija 2016 na zahtevo lastnika podjetja. Podjetje je ostalo dolžno prispevke za plače.
Kot izhaja iz uradnih baz, so podjetja Gomiva, Izokrov, Re Teh, Mojster plus, Event Invest, Inter Gradmetal in Bonavita, ki predstavljajo le del mreže, državi ostala dolžna med 1,1 milijona evrov in dva milijona evrov. Danes so vsa podjetja izbrisana.
Na vprašanje, zakaj v nekaterih zgoraj omenjenih primerih niso prej sprožili stečaja, je Furs odgovoril, da omenjenih primerov ne smejo komentirati zaradi davčne tajnosti. V splošnem pa, kot so nam povedali, Furs kot upnik pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka izčrpa vse druge možne poti izterjave dolga. Dodali so še, da so stečaji praviloma dolgi, poplačila na koncu pa majhna (povprečno pet odstotkov), iz česar je mogoče razumeti, da se te možnosti izogibajo. Kljub temu pa je prav Furs upnik, ki najpogosteje zahteva stečaj: lani je davčna služba podala 390 od skupno 491 predlogov za stečaj, ki so jih vložili upniki (torej 80 odstotkov vseh).
Izpoved makedonskega delavca:
Posluje dalje – z enakimi vzorci
Ob tem povejmo, da ima Turnšek še eno delujoče podjetje Nov dom, ki je imelo v letih 2017 in 2018 po poldrugi milijon evrov prihodkov, konec leta 2019 je še zaposlovalo tri ljudi, za lani pa niso oddali letnega poročila. Lastnik podjetja Nov dom je bosanska družba Jernej Grad.
Turnšek je bil kot zastopnik imenovan aprila 2017, od maja 2017 je imelo podjetje večkrat status davčnega neplačnika ali nepredlagatelja REK obrazcev, a je vmes očitno poravnavalo dolgove. Trenutno je na seznamu dolžnikov z med 30 in 50 tisoč evri dolga, podjetje je tudi nepredlagatelj REK-1 obrazcev. Nov dom je imel večkrat tudi blokiran bančni račun, trenutno nima odprtega bančnega računa. Maja letos je Furs podjetju odvzel davčno številko.
Prehitri za Furs
Na Fursu v splošnem pojasnjujejo, da je razlog za dolgotrajno odkrivanje teh združb veriženje podjetij, ki na prvi pogled niso poslovno povezana, in hitro prezaposlovanje delavcev z enega na drugo podjetje. Domnevno ovadena Jernej in Branko Turnšek nista bila navedena kot odgovorni osebi ali lastnika podjetij, v katerih sta zaposlovala delavce. To so bili “slamnati lastniki”, nekateri že znani iz zgodb o pogrebnikih podjetij.
Leta 2017, ko je makedonski delavec podal ovadbo zoper Turnškova podjetja, je tudi Furs izvedel nadzor povezanih podjetij in podal prijavo na policijo, ki je zdaj ovadila tri ljudi zaradi kršitev temeljnih pravic delavcev. Pri obravnavanih zavezancih so bile po Fursovih navedbah ugotovljene naslednje nepravilnosti: prezaposlovanje delavcev v verigi podjetij, neoddaja REK-1 obrazcev, izplačevanje plač delavcem od slamnatih podjetij v verigi, gotovinska izplačila plač, neplačilo davčnih obveznosti (davki in prispevki iz naslova plač) in druge.
Tudi na inšpektoratu za delo so nam za vsa podjetja, katerih imena so nam znana, sporočili, da so tam “v zadnjih letih opravili več nadzorov in ugotovili kar nekaj kršitev ter v skladu s svojimi pristojnostmi tudi ukrepali”. Podrobnosti pa nam niso mogli podati, ker odločbe iz evidenc izbrišejo tri leta po pravnomočnosti.
Žiga Živulovič jr./Bobo
Delodajalci delavce prezaposlujejo iz podjetja v podjetje, že “odslužena” podjetja izpraznijo, odgovorne osebe pa so za državne organe nedosegljive. Makedonski delavec je v štirih letih, kolikor je delal za Turnškova podjetja, po lastnih navedbah delal za vsaj 15 različnih podjetij. (Fotografija je simbolična)
Na Fursu odgovarjajo še, da vse zavezance obravnavajo enako. Če delodajalci ne predložijo REK-1 obrazca za izplačilo plač – lani je bilo takih povprečno 1.800 delodajalcev mesečno, jih pozovejo, da:
če so izplačali plače, predložijo REK-1 obrazce,
če plače dejansko niso izplačali, pa podajo pisno izjavo o neizplačilu plač.
Delodajalce, ki se na poziv ne odzovejo in ne pojasnijo razloga neizplačila, Furs kaznuje. Pri teh podjetjih izvaja tudi nadzore, terenske obiske in davčne (inšpekcijske) nadzore. O ugotovljenih nepravilnostih Furs redno obvešča tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Inšpektorat RS za delo (IRSD) in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pravijo. Če ugotovijo nepravilnosti, izvedejo prekrškovni postopek ali pa delodajalca ovadijo na policijo oziroma tožilstvo.
Profimedia
Zpiz obvešča delavce
Po Fursovih podatkih so se delodajalci lani v 89 odstotkih odzvali na njihov poziv, naj oddajo REK-1 obrazce. Da bi zmanjšale anomalije, je država v zadnjih letih sprejela več ukrepov.
Od leta 2018 je tako v veljavi nov ukrep: Zpiz v primeru, da delodajalec ne odda REK-1 obrazca, enkrat mesečno obvesti tako delodajalca kot delavca. Temu sporočijo, za katero obdobje obrazci niso bili oddani in ga obvestijo tudi o posledicah, če delodajalec zanj ne odda REK-1 obrazca za izplačano plačo in ne plača prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter pozovejo, da se izreče o prejemu plače (vključno z njeno višino). Na poziv Zpiza se je v letu 2019 odzvalo 9.500, lani pa 6.700 delavcev, ta izjava pa Fursu omogoči ukrepanje.
“Če iz izjave in dokazil izhaja, da delavec plače ni prejel, Furs izvede sankcioniranje delodajalca. Če iz izjave delavca in ostalih dokazil izhaja, da je delavec plačo prejel, pa Furs izvede nadaljnji nadzor in pripadajoče davčne obveznosti (akontacija dohodnine in prispevki) naloži z odmerno odločbo v plačilo.”
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje