Poslanci sprejeli noveli o gospodarskih družbah in industrijski lastnini

Foto: Borut Živulović/BOBO

V državnem zboru so poslanci sprejeli novelo zakona o gospodarskih družbah, s katero želi vlada omogočiti ustanavljanje kapitalskih družb in registracijo podružnic tujih podjetij v celoti na elektronski način. Dovolj podpore je zbrala tudi novela zakona o industrijski lastnini, ki poenostavlja obstoječe postopke prijave patentov.

Poslanci so z 59 glasovi za in brez glasu proti sprejeli vladno novelo zakona o gospodarskih družbah. Novelo so podprli v koalicijskih poslanskih skupinah in NSi, v SDS pa ji niso nasprotovali. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež je na torkovi seji pojasnil, da se z novelo v slovenski pravni red prenašata dve evropski direktivi.

Vlada želi omogočiti ustanavljanje kapitalskih družb in registracijo podružnic tujih podjetij v celoti na elektronski način. Novela med drugim omogoča registrskim sodiščem, da zavrnejo imenovanje oseb za člana organa vodenja ali nadzora, če ima prepoved izrečeno v drugi državi članici EU. Z novelo se prav tako dopolnjujejo pravila za izvajanje čezmejnih združitev, popolnoma nova pa so pravila o čezmejnih preoblikovanjih in čezmejnih delitvah, ki jih do sedaj v Sloveniji posebej nismo urejali.

Prav tako uvajajo nova digitalna orodja za boljše in vključujoče korporativno upravljanje gospodarskih družb ter uvajajo pravila za izvajanje virtualnih skupščin delniških družb ter posegajo v pravila za lažje izvajanje elektronskih skupščin, je še predstavil Frangež.

Poslanci so potrdili tudi dopolnili koalicijskih poslanskih skupin, s katerima naslavljajo pripombe vrhovnega sodišča in Vseslovenskega združenja malih deležnikov. Poslanec SDS Rado Gladek je sicer v torek dejal, da kljub dopolnilom niso bile upoštevane vse pripombe vrhovnega sodišča. To namreč opozarja, da njihova informacijska podpora ne omogoča izpolnjevanja njihovih s predlaganim zakonom določenih obveznosti.

V parlamentu so sprejeli tudi novelo zakona o industrijski lastnini, ki jo je podprlo 53 koalicijskih poslancev. Namen predlagane novele je ureditev upravnih postopkov v zvezi z razveljavitvijo znamke ter slovensko ureditev dodatno uskladiti z evropsko in mednarodno.

S spremembami in dopolnitvami zakona o industrijski lastnini vlada zagotavlja boljše pogoje za evropsko zaščito patentov in uveljavlja možnosti za to, da se predvsem z enotnim evropskim patentom zagotavlja širše pravno varstvo slovenske industrijske lastnine, je na torkovi seji pojasnil državni sekretar Frangež.

Zaradi prenosa določb evropske direktive sta predvidena nova upravna postopka za razveljavitev in ugotovitev ničnosti znamke. S potrditvijo predlaganih sprememb se je zakon uskladil tudi s sporazumom o Enotnem sodišču za patente, ki je začel delovati 1. junija letos. Z novelo se določajo tudi podlage, ki bodo Uradu za intelektualno lastnino omogočale sklepanje pogodb z drugimi uradi in organizacijami za zagotovitev novih informacijskih storitev.