Menu Item
Vlada v predlogu zakona o obnovi načrtuje tri velike posojilne sheme. Za posojila za obnovo domov, kjer naj bi škoda znašala okoli 720 milijonov evrov, bo po predlogu na voljo 200 milijonov evrov. Država bo dala poroštvo in subvencionirala obrestno mero, a vpisala zastavno pravico na nepremičnini. Občinam bo na voljo 200 milijonov evrov, podjetjem pa 500 milijonov evrov.
Predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po avgustovskih poplavah, ki smo ga pridobili na N1, predvideva različne vrste finančne pomoči za poplavljena gospodinjstva in podjetja.
Predlog, ki smo ga pridobili na N1, potrjuje naše pisanje izpred meseca dni, da bo sklad za obnovo upravljalo ministrstvo za finance in ne SID banka Boruta Jamnika, kot se je sprva govorilo. Državna banka pa bo upravljala tri podsklade, ki bodo nudila poroštva za posojila za prebivalce, občine in podjetja.
Popisujemo glavne ukrepe iz predloga zakona.
Za prebivalstvo
1. 200-milijonska shema posojil
SID banka bo poplavljenim gospodinjstvom nudila poroštva in subvencijo obrestne mere za posojila v višini do 100 tisoč evrov za financiranje obnove ali nadomestitve doma po poplavah. Dom je v tem primeru nepremičnina, v kateri ima prosilec za pomoč stalno prebivališče in je neposredno pred poplavami in plazovi v njej prebival. Posamezen kreditojemalec bo smel najeti le en kredit s poroštvom.
Ročnost bo do 10 oziroma z reprogrami do 15 let. Država bo subvencionirala fiksno obrestno mero, ki je po predlogu zakona nižja od trimesečnega euriborja na dan sklenitve pogodbe (v torek je bil ta pri 3,956 odstotka), v zameno pa bo na nepremičnini vpisala zastavno pravico. Za črpanje bo moral posojilojemalec prinesti ustrezna dokazila, možna bo tudi refundacija že plačanih računov – seveda pod pogojem, da bo poraba v skladu z namenom posojila.
Država bo za poroštva skupno namenila do 200 milijonov evrov. Posojila za obnovo doma bodo na voljo do konca junija prihodnje leto, za nadomestitev pa do konca leta 2025.
2. Oprostitev plačila komunalnega prispevka za nadomestitveno gradnjo
Kdor bo postavljal nadomestitveni objekt, ne bo plačal komunalnega prispevka. Dovoljeno odstopanje v bruto tlorisni površni stavbe je do 20 odstotkov.
3. Možnost regulacije cen
Predlog zakona predvideva možnost regulacije cen projektantskih storitev in izvajanja novogradenj ter rekonstrukcije eno do dvostanovanjskih objektov, kmetijskih in drugih gospodarskih objektov, ki po specifikaciji gradbenega zakona (GZ-1) ne spadajo med zahtevne objekte.
Metodologijo in normative za določanje cen postavi minister, pristojen za odpravo posledic naravnih nesreč.
4. Prednostna obravnava na Eko skladu
Eko sklad praviloma vloge na javne pozive in javne razpise obravnava po vrstnem redu prispetja. Predlog zakona zdaj to spreminja za prizadete v avgustovskih poplavah, njihove vloge bo Eko sklad obravnaval prednostno.
5. Umik dajatve za poplavljena in zasuta vozila
Zakon o obnovi bo po predlogu posegel v zakon o dajatvah za motorna vozila, z namenom, da so lastniki poplavljenih in zasutih vozil oproščeni plačila dajatve za odjavljeno vozilo.
“Lastniki odplavljenih in zasutih vozil ne razpolagajo z vozilom, zato so na osnovi podane pisne izjave, da je bilo vozilo odplavljeno ali zasuto oproščeni plačila dajatve za odjavljeno vozilo,” piše v predlogu. Zavezanec bo moral upravni enoti ali nosilcu javnega pooblastila podati pisno izjavo, da je bilo vozilo odplavljeno ali zasuto v zemeljskem plazu v poplavah in plazovih ter ni bilo najdeno in predano v razgradnjo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
Direkcija za infrastrukturo bo, če bo predlog zakona sprejet v današnji obliki, ustavila tudi že začete postopke za plačilo dajatve za odjavljeno vozilo.
Tisti, katerih vozilo je uničeno, pa imajo dve leti časa, da se izognejo plačilu dajatve.
Za podjetja
1. 500-milijonski posojilni sklad
Podjetjem bo SID banka lahko odobrila poroštva za novosklenjena posojila za financiranje obratnih sredstev, potrebnih za odpravo neposredne škode (to velja za obdobje do začetka februarja) ali za razvoj, kar vključuje stroške investicij za krepitev odpornosti kreditojemalca proti poplavam in plazovom.
Višina glavnice bo po predlogu lahko dosegala do 10 odstotkov lanskih prihodkov podjetja, poroštvo pa bo veljalo za polovico glavnice.
Fiksna obrestna mera na dan sklenitve kreditne pogodbe mora biti nižja od trimesečnega euriborja (v torek 3,96 odstotka), pri čemer bo država v primeru posojil za obratna sredstva pokrila 30 odstotkov obrestnih stroškov. Tudi tukaj velja, da bo terjatev zavarovana z zastavno pravico na objektu ali napravi, ki bo predmet posojila.
Kreditna pogodba za financiranje obratnih sredstev mora biti sklenjena do vključno 30. junija 2024, za namen razvoja pa do vključno 31. decembra 2025.
2. Možnost regulacije cen
Predlog zakona predvideva možnost regulacije cen projektantskih storitev in izvajanja novogradenj ter rekonstrukcije eno do dvostanovanjskih objektov, kmetijskih in drugih gospodarskih objektov, ki po specifikaciji gradbenega zakona (GZ-1) ne spadajo med zahtevne objekte.
Metodologijo in normative za določanje cen postavi minister, pristojen za odpravo posledic naravnih nesreč.
Za občine
1. 200-milijonski posojilni sklad
Predlog zakona predvideva tudi ustanovitev posojilnega sklada v okviru SID banke, v okviru katerega bo država SID banki dala 50 milijonov evrov povratnih sredstev, banka sama pa bo dodala še 150 milijonov evrov.
Iz sklada bo banka financirala investicijske odhodke občinskega proračuna za obnovo ali nadgradnjo lokalne javne infrastrukture.
Država bo pri tem subvencionirala 50 odstotkov obrestne mere, za kar bo zagotovila nepovratna sredstva iz proračuna. Posojila iz posojilnega sklada se odobrava z ročnostjo do 15 let in s fiksno obrestno mero.
Sklad bo deloval do konca leta 2027, nato ga bodo po navedbah v predlogu likvidirali.
2. Sofinanciranje obnove gozdnih cest
Ministrstvo za gozdarstvo bo na podlagi podatkov iz ocene škode občinam, kjer so bile zaradi poplav oziroma plazov poškodovane gozdne ceste, sofinancirala njihovo obnovo oziroma rekonstrukcijo. Rok za dokončanje obnove je konec leta 2028.
Za ostale
1. Zamrznitev ribiške koncesije
Ribiškim družinam, ki so jim poplave uničile ribolovne in gojitvene revirje, bi država podaljšala obdobje, v katerem so oproščeni plačevanja koncesije do konca leta 2025.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje