Han predstavil dve novi delovni skupini, delodajalci se vračajo v ESS

Minister za gospodarstvo Matjaž Han je po današnjem srečanju z gospodarskim krogom napovedal ustanovitev dveh delovnih skupin, ki bosta sodelovali pri spremembi davčne zakonodaje in odpravljanju administrativnih ovir za gospodarstvo. S predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tiborjem Šimonko sta po srečanju dejala tudi, da se delodajalci vračajo v Ekonomsko-socialni svet.

Predstavniki vlade na čelu s premierjem Robertom Golobom so se danes srečali s predstavniki gospodarskih združenj in organizacij tako imenovanega gospodarskega kroga. “Sem zadovoljen, ko socialni partnerji sedejo za mizo in se pogovarjajo o tem, v kakšni državi želijo živeti,” je srečanje komentiral minister Han. Po njegovih besedah je bil sklenjen jasen dogovor o tem, kako sodelovati v naslednjih mesecih na področju davčne reforme in evidentiranju delovnega časa.

Dve delovni skupini

Gospodarstveniki so se z vlado dogovorili, da ustanovijo dve delovni skupini. Prva se bo posvetila davčni reformi, sestavljena pa bo iz strokovnega kadra. “Gospodarstvo bo imenovalo 5 svojih strokovnjakov, vlada bo imenovala svoje strokovnjake,” je povedal Han. Šimonka je pristavil, da bo analiza delovne skupine “v prvi fazi izključno strokovna, tu bo gospodarstvo prispevalo svoj delež. V drugi fazi bo delno tudi politična, saj se bodo takrat konkretne rešitve že predlagale v državnem zboru oziroma v parlamentu.”

Na vprašanje, kdaj bo delovna skupina predstavila analizo, je Šimonka odgovoril, da je pomembno predvsem, “da je narejena kvalitetno. Želimo imeti platformo, ki jo bomo enako razumeli vsi, tudi v kontekstu primerjave z drugimi državami.” Prvo srečanje skupine naj bi bilo že naslednji teden, GZS pa je za vodjo predlagal glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca.

Druga delovna skupina bo osredotočena na težave z nedavno sprejetim zakonom o evidentiranju delovnega časa. Ministrstvo za delo Luke Mesca od decembra zbira pripombe na novelo zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki je že v izvajanju, a je med delodajalci povzročila veliko jeze. Vlada je napovedala, da bo zakon po potrebi popravila.

Skupina se bo posvetila tudi odpravi ovir pri okoljevarstvenih dovoljenjih, ki so ključna za življenja podjetij in državljanov, pa tudi za zeleni prehod, je dejal Šimonka. To delovno skupino naj bi vodil generalni direktor OZS Danijel Lamperger.

Tretja tema srečanja je bila vrnitev delodajalcev v Ekonomsko-socialni svet (ESS). Prvi mož GZS je izrazil zadovoljstvo, da je premier Golob držal obljubo o rednem srečevanju. “Vidimo možnosti, da se bo to sodelovanje ponovno vzpostavilo.”

Člani gospodarskega kroga so Advantage Austria Ljubljana, AmCham Slovenija, Britansko–slovenska gospodarska zbornica, Gospodarska zbornica Slovenije, Kmetijsko–gozdarska zbornica Slovenije, Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje, Sindikat slovenskih kmetov, Slovensko-nemška gospodarska zbornica, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Skupina podjetij z notranjim lastništvom, Trgovinska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Združenje bank Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Združenje Manager. V vladnem kabinetu so po neuradnih informacijah povabili tudi Klub slovenskih podjetnikov.

Strokovna, ne politična tema

Ministrstvo je že v začetku tega meseca delodajalske organizacije pozvalo tudi, da naj imenujejo dva predstavnika v strateški svet vlade za davke, ki bo deloval poleg delovnih skupin pri predsedniku vlade.

Delodajalci so kritični do ideje Klemna Boštjančiča. “Sindikati so po mojih informacijah v svet imenovali Lidijo Jerkič in Branimirja Štruklja, torej dva vodilna sindikalista. Povejte mi, je smisel nekega strateškega sveta, da v njem razpravljamo vodje ali strokovnjaki za posamezno področje,” nam je danes pred sestankom dejal šef Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar in dodal, da bi moral biti svet sestavljen iz strokovnjakov, ki bodo lahko pregledali vsak element našega davčnega sistema posebej ter preučili, kakšni bi bili učinki spremembe posameznega elementa na sistem.

Časa ni veliko

Gospodarstveniki in ekonomisti, ki so se prejšnji teden sestali v Cankarjevem domu, so poudarjali, da je dobra dva meseca zelo malo časa za premišljeno izvedbo reforme. “V treh mesecih, kot je napovedal predsednik vlade, resne davčne reforme ni mogoče pripraviti. (…) Moram reči, da bi v tej situaciji raje videl, da davčne reforme ni, ker če bo, bo lahko naredila več škode kot koristi,” je dejal ekonomist Mojmir Mrak.

Tudi Cvar dvomi, da je davčna reforma izvedljiva v dveh mesecih. “Če bo v enem letu, bomo zelo zadovoljni.”

Poznavalci pa poudarjajo, da v tem primeru reforme verjetno ne bo, saj je malo verjetno, da bi vladajoča politika dopustila reformo z začetkom veljavnosti v letu 2026. Če vlada dokonča mandat, bo to namreč volilno leto.