V času velike javnofinančne krize se je slovenska vlada odločila prodati precej državnih naložb v podjetja. S privatizacijo je od takrat dobila okoli 1,7 milijarde evrov.

Ko je slovenska vlada pred slabimi desetimi leti reševala svoje javne finance, je sprejela odločitve o prodaji nekaterih državnih naložb. Evropski uniji je dala formalno zavezo, da bo prodala deleže v bankah, hkrati pa je v različne zakone in odloke vnesla podlage za prodajo naložb v nekaterih drugih podjetjih.

Predpisi in odločevalci

Državni zbor je leta 2012 sprejel zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH). Ta je za prehodno obdobje preoblikovanja Slovenske odškodninske družbe v SDH določal, da mora dati državni zbor soglasje pri prodajah deležev, ki presegajo 20 milijonov evrov.

Leta 2013, ko je vlado vodila Alenka Bratušek, so dali poslanke in poslanci z enim odlokom soglasje k odprodaji deležev v 15 družbah. Za pet od teh se je prodajni postopek takrat že začel: Adria Airways, Aero, Elan, Fotona, Helios. Preostale so bile: Aerodrom Ljubljana, Adria Airways Tehnika, Nova KBM, Telekom Slovenija, Cinkarna Celje, Gospodarsko razstavišče, Paloma, Terme Olimija Bazeni, Unior in Žito.

Do 18. septembra 2014, ko je vlado prevzel Miro Cerar, je država prodala pet večjih naložb: Helios, Fotono, Aerodrom Ljubljana ter Salus in Letriko, ki ju na seznamu za odprodajo ni bilo, saj deleža nista presegala 20 milijonov evrov. V letu 2014 je bil sprejet nov zakon o SDH.

Po uradni ustanovitvi SDH je leta 2015 vlada sprejela odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb, ki predstavlja podlago za razvrstitev med strateškimi, pomembnimi in portfeljskimi naložbami. V strateških mora država obdržati več kot polovico lastništva, v pomembnih pa več kot četrtino. Portflejske, ki so v celoti namenjene prodaji, so postale tudi naložbe, ki ji na prvotnem seznamu ni bilo, na primer Paloma, ki je bila prodana leta 2017, ter Koto in Hit, ki sta še vedno v državni lasti.

Med pomembnimi naložbami se je znašel tudi 29-odstotni delež v Termah Olimije Bazeni, ki je bil po prvotnem seznamu namenjen odprodaji. Po neuradnih informacijah je to dosegel minister za gospodarstvo in nekdanji direktor Term Olimje Zdravko Počivalšek.

V času Cerarjeve vlade je SDH prodal sedem večjih naložb: Žito, NKBM, Elan, Adria Airways, Adria Airways tehnika, Cimos in Paloma.

13. septembra 2018 je mesto predsednika vlade prevzel Marjan Šarec, mesto ministra za finance Andrej Bertoncelj, Zdravko Počivalšek pa je ostal minister za gospodarstvo. V Šarčevem mandatu je bila prodana Nova Ljubljanska banka, a dejansko je bil večji del postopka izpeljan prej. Bolj “Šarčeva”, če tako rečemo, je bila prodaja Abanke, čeprav se je tudi ta postopek začel v času Cerarjeve vlade.

Od leta 2013 so prodaje državnega premoženja prinesle okoli 1,7 milijarde evrov.

S prvotnega seznama za odprodajo so v državni lasti ostali še 75-odstotni delež v Telekomu Sloveniji (njegova knjigovodska vrednost znaša 410 milijonov evrov), 39-odstotni delež v Uniorju (65 milijonov evrov), 20-odsotni delež v Cinkarni Celje (29 milijonov evrov), 30-odstotni delež v Gospodarskem razstavišču (1,5 milijona evrov) ter 1,44-odstotni delež v Aeru, ki pa je v stečaju.

Kako je potekala privatizacija

Nad transformacijo Slovenske odškodninske družbe (SOD) v SDH so bdeli predsednik uprave SOD Tomaž Kuntarič (mandat je začel 9. 5. 2013) ter člana uprave Matej Runjak (9. 5. 2013) in Matej Pirc (15. 5. 2013) Vsi so bili imenovani v času mandatu vlade Alenke Bratušek, ki je posle od Janeza Janše prevzela 21. marca 2013.

Transformacija SOD v SDH se je končala spomladi 2014. Že prej pa se je začela privatizacija, s katero je vlada ugodila Evropski komisiji, in jo nato skoraj v celoti izpeljal SDH. Prvo podjetje s seznama, ki je bilo privatizirano, je bil Helios.

Oktobra 2013 je bil prodan Helios za slabih 170 milijonov evrov

Država je domžalskega proizvajalca lakov, barv in umetnih smol za slabih 170 milijonov evrov prodala avstrijski skupini Ring. Ta je Helios ter svoje podjetje leta 2017 prodala japonski družbi Kasai Paint za 330 milijonov evrov. Celotna vrednost tega posla je bila sicer 572 milijonov evrov, saj so Japonci ob nakupu pokrili za 242 milijonov evrov dolgov.

Januar 2014 – Fotona, 12,6 milijona evrov

Ameriški finančni sklad Gores Group in družba Technology4Medicine sta proizvajalca laserjev Fotono leta 2014 kupila za 18 milijonov evrov. Slovenska država je za svoj delež prejela 12,6 milijona evrov. Tri leta pozneje sta jo prodala enemu od vodilnih svetovnih proizvajalcev laserjev, kitajsko-evropskemu finančnemu skladu Agic Capital. Kupnina je po poročanju Dnevnika znašala med 80 in 120 milijonov evrov. Ko je bila Fotona v lasti Američanov, so se prihodki zviševali v povprečju za več kot 20 odstotkov na leto, dobičkonosnost pa se je početverila.

Marec 2014 – Salus, 3,1 milijona evrov

SDH je 9,5-odstotni delež v prodajalcu zdravil, prehranskih dopolnil in medicinskih pripomočkov Salusu prodal samemu, ta pa je nato te delnice umaknil.

Konec marca 2014 je Kuntarič zapustil upravo SOD, predsednik uprave je postal Pirc. Kmalu za tem se je SOD preoblikoval v SDH.

 

Junij 2014 – Letrika, 7,6 milijona evrov

SDH je svoj 7,06-odstotni delež v proizvajalcu avtomobilskih delov Letriki prodal avstrijski družbi Mahle Holding Austria GmbH.

Julij 2014 – Mercator, 544 milijonov evrov

V prodajo največjega slovenskega trgovca hrvaškemu Agrokorju je bil SDH vpleten zgolj posredno, kot lastnik bank NLB in NKBM, ki sta bili lastnici deleža v Mercatorju. SDH je zgolj ocenil, da je prodaja za banki koristna, so se pa pogosto, ne nazadnje je bil to čas volitev, glede prodaje oglašali politiki. Alenka Bratušek naj bi od NLB dobila zagotovila, da Mercator ne bo odpuščal, leta 2017, v mandatu naslednje vlade, pa je državni zbor sprejel “Lex Mercator”, ki naj bi preprečil finančno izčrpavanje Mercatorja za plačilo Agrokorjevih dolgov. Zaradi finančnih težav je bila večina Agrokorjevega premoženja leta 2019 prenesena na Fortenova Grupo v večinski lasti dveh ruskih bank. Aprila 2021 je na Fortenova Grupi vendarle končal tudi Mercator.

September 2014 – Aerodrom Ljubljana, 134,8 milijona evrov

Brniško letališče je kupila nemška družba Fraport, ki upravlja več letališč po svetu, med drugim največjega nemškega, v Frankfurtu.

Septembra 2014 je posle od premierke Bratušek prevzel Miro Cerar, finančni minister je postal Dušan Mramor, gospodarski pa Zdravko Počivalšek.

 

November 2014 – Žito, 33 milijonov evrov

Država je imela v Žitu dobrih 51 odstotkov delnic, prodala pa jih je hrvaški Podravki.

Junij 2015 – NKBM, 250 milijonov evrov

Novo kreditno banko Maribor, ki jo je država leta 2013 dokapitalizirala z 850 milijoni evrov, je kupila družba Biser Bidico iz Luksemburga, ki je v večinskem lastništvu ameriškega sklada Apollo. Leta 2019 je mariborska banka za 444 milijonov evrov kupila Abanko, kateri je država pred tem pripojila Banko Celje. Leta 2021 je Biser Bidco prodal NKBM madžarski banki OTP. Ta je bila takrat v Sloveniji že lastnica banke SKB.

Julij 2015 – Elan, višina kupnine je poslovna skrivnost

Proizvajalca športne opreme Elan sta kupila Wiltan Enterprises (95,1 odstotka), ki je v lasti ruskega sklada tveganega kapitala VR Capital, ter ameriška banka Bank of America Merrill Lynch (4,9 odstotka). Višina kupnine, ki je bila zagotovo samo simbolična, ni bila razkrita, saj jo SDH obravnava kot poslovno skrivnost. Elan je pod novima lastnikoma državi kmalu vrnil 12 milijonov evrov državne pomoči, ki jo je Evropska komisija leta 2012 razglasila za nezakonito.

Oktobra 2015 sta Pirca in Runjaka v upravi SDH zamenjala predsednik uprave Marko Jazbec in članica uprave Nada Drobne Popovič.

 

November 2015 – Adria Airways Tehnika, dva milijona evrov

Podjetje za vzdrževanje letal Adria Airways Tehnika je kupilo poljsko podjetje Linetech Holding. Tudi kupnina za to naložbo je poslovna skrivnost, vendar je po poročanju več medijev znašala dva milijona evrov.

Decembra 2015 se je upravi SDH pridružila Anja Strojin Štampar.

Januar 2016 – Adria Airways

72-odstotni delež v letalskem prevozniku je kupil investicijski sklad 4K s sedežem v Luksemburgu. Oktobra 2019 je Adria Airways sama sprožila svoj stečaj.

April 2016 – Cimos, 100 tisoč evrov

Podjetje TCH, ki je del italijanskega poslovnega sistema Palladio Holding Group, je za proizvajalca avtomobilskih delov Cimos plačal samo 100.000 evrov, vendar je Cimosu takoj nakazal 18,3 milijona evrov kapitala, nato pa še 15 milijonov evrov za zagotavljanje likvidnosti.

V juniju 2016 je upravo SDH zapustila Ana Strojin Štampar, mesec dni pozneje pa še Marko Jazbec, ki ga je nadomestila Lidija Glavina. Septembra 2016 je odšel minister za finance Dušan Mramor, namesto nje je funkcijo prevzela njegova dotedanja državna sekretarka Mateja Vraničar Erman.

Februar 2017 – Paloma, 9,7 milijona evrov

Slovaški sklad Eco Investment je Palomo kupil tako, da jo je dokapitaliziral z 18,7 milijona evrov. Nato je objavil prevzemno ponudbo, ki jo je Slovenski državni holding sprejel ter tako dobil 9,66 milijona evrov.

Aprila 2018 je odstopila članica uprave SDH Nada Drobne Popovič, nadomestil jo je Andrej Bertoncelj. Ostal je samo dobre 4 mesece, saj je septembra 2013 mandat nastopila vlada Marjana Šarca, v katerih je Bertoncelj prevzel funkcijo ministra za finance. Namesto njega je članica uprave SDH postala Venessa Grmek.

 

November 2018 in junij 2019 – NLB, 779.000.000 evrov

Država je novembra 2018 prodala 65 odstotkov Nove Ljubljanske banke, junija 2019 pa še 10 odstotkov minus ena delnica. Tako je obdržala 25 odstotkov in eno delnico, s čimer je ostala največji posamični lastnik NLB.

Decembra 2018 je iz uprave SDH odšla Venessa Grmek, namesto nje je prišel Boštjan Koler. Glavini in Kolerju se je januarja 2018 pridružil Andrej Božič. Aprila 2019 je odstopila Glavina, predsednik uprave pa je postal Igor Kržan.

 

Junij 2019 – Abanka, 444 milijonov evrov

Nova kreditna banka Maribor je za Abanko plačala 444 milijonov evrov. Ob sanaciji bank v letu 2013 je država Abanko in Banko Celje, ki jo je nato združila z Abanko, reševala z 781 milijonov evrov velikim vložkom.