Protestna vožnja s traktorji proti razpršitvi evropskega denarja za kmetijstvo

BOBO

Ob robu kmetijsko-živilskega sejma Agra bodo kmetje s protestno vožnjo s traktorji izrazili nasprotovanje strateškemu načrtu skupne kmetijske politike. Po mnenju strokovnjakov se kmetje upravičeno bojijo, da bodo nekatere kmetije dobile manj denarja.

Danes popoldne bodo kmetje z vožnjo s traktorji po Gornji Radgoni protestirali proti strateškemu načrtu skupne kmetijske politike Evropske unije za obdobje med letoma 2023 in 2027. Ob štirih bodo prispeli na prizorišče mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma ter kmetijskemu ministru Jožetu Podgoršku predali svoje zahteve, je dejal predsednik sindikata kmetov Anton Medved. Takrat bo na sejmu potekala predstavitev študij učinkov možnih različic strateškega načrta. “Če naših zahtev ne bodo upoštevali, bomo aktivnosti stopnjevali,” je napovedal Medved in omenil možnost protesta pred stavbo državnega zbora.

Več ciljev, manj denarja za kmetije

V sindikatu kmetov pojasnjujejo, da bo zaradi novega strateškega načrta manj denarja namenjenega kmetijam in več za druge stvari. “Strinjamo se, da je potrebno urejanje hudournikov, postavljanje ograj proti zverem, financiranje kmetijskega inštituta in tako naprej,” je dejal Medved, “a vlada naj za to zagotovi dodaten denar.”

“Kmetom je treba pritrditi vsaj glede nekaterih pomislekov,” je dejal Emil Erjavec, profesor na biotehniški fakulteti ljubljanske univerze. “Dejstvo je, da je spekter prioritet v načrtu širok. Še vedno gre za kmetijsko politiko, a ne več ozko za politiko kmetijskih gospodarstev. Več kot je ciljev, bolj se denar razprši.”

Urejanje hudournikov in ograje proti zverem, na primer, je Slovenija morala vključiti v načrt, ker je k temu zavezana zaradi skupne kmetijske politike, je pojasnil Erjavec. “Res pa je, da bi lahko država primaknila več proračunskega denarja,” je dodal.

Podeželje niso samo kmetije

Kmete najbolj moti prenos denarja iz prvega stebra evropske kmetijske politike, ki je namenjen neposrednim plačilom kmetijam, v drugi steber, ki ima širši cilj razvoja podeželja. “Podeželje niso samo kmetije, ampak vse bolj tudi spalna naselja,” je dejal Medved.

Študije, ki jih bo danes na sejmu predstavil Erjavec, kažejo, da bi prenos iz prvega v drugi steber, ki bi bil večji od deset milijonov evrov, pomembno vplival na dohodkovni položaj nekaterih tipov kmetijskih gospodarstev. Na slabšem bi bile predvsem tiste kmetije, ki se ukvarjajo z govedorejo. “Nekatere kmetije pa bi v vseh scenarijih dobile več,” je dodal Erjavec.

Ministrstvo: Našli bomo ustrezne rešitve

Na kmetijskem ministrstvu poudarjajo, da bo končna usklajena verzija strateškega načrta z deležniki predvidoma zaključena jeseni. Evropski komisiji jo morajo poslati do konca leta.

“Zato v tem trenutku še ne moremo govoriti o končni verziji, saj smo v obdobju, ko se bo vse pripombe in predloge v času javne razprave tudi podrobneje pregledalo in analiziralo,” so zapisali. Kaj bolj konkretnega bo o načrtu mogoče reči šele po današnjem posvetu in razpravi na sejmu, so dodali. Danes bo načrt najprej predstavljen svetu za kmetijstvo in podeželje RS, posvetovalnemu telesu ministra.

Jože Podgoršek — Žiga Živulović jr./BOBO

Na ministrstvu pričakujejo, da bodo vsi deležniki v kmetijstvu v naporni in strpni razpravi našli ustrezne končne rešitve. “Strateški načrt ni dokument ministra, niti ministrstva, ampak je rezultat dogovorov vseh deležnikov v sektorju kmetijstva, živilske industrije in podeželja,” so pojasnili.

Tudi Erjavec je poudaril, da se strateški načrt lahko spremeni. “Lahko predvidevamo, da bo sprejeta takšna politična odločitev, da bodo negativni ekonomski učinki manjši kot po prvotnem predlogu,” je ocenil.