Menu Item
Ministrstvo za okolje in prostor je jedrski elektrarni v Krškem izdalo okoljevarstveno soglasje za novih 20 let obratovanja. Elektrarna bo lahko delovala do leta 2043. Zdaj se pozornost usmerja k drugemu bloku krške nuklearke. Infrastrukturni minister Bojan Kumer na vprašanje, ali bo kmalu padla odločitev o večmilijardni investiciji, odgovarja: "Danes še nismo tam."
“Soglasje za podaljšanje dobe obratovanja NEK je bilo izdano v petek, trenutno je v postopku vročanja,” je na novinarski konferenci povedal minister za okolje in prostor Uroš Brežan (zdaj bo postal minister za naravne vire in prostor). “Jedrska elektrarna je pripravila program ukrepov za zagotavljanje varnosti ter izvedla vrsto investicij, na primer suho odlagališče za gorivo, ki ji zagotavljajo varno obratovanje.”
Brežan je še dejal, da uprava za jedrsko varnost ugotavlja, da je NEK v tehničnem stanju, ki “omogoča, da ni varnostnih tveganj v času normalnega obratovanja, za primer nesreč pa so izdelali scenarije”. Ti po ministrovih besedah kažejo, da s preventivnimi ukrepi, ki jih NEK izvaja že danes, ne bo pomembnih vplivov.
Kako močen potres prenese?
Vesna Kolar Planinšič, ki je na ministrstvu strokovno delala na projektu izdaje okoljevarstvenega soglasja, je odgovarjala na vprašanje, kaj je presoja pokazala glede potresne varnosti. To je zelo pomembno vprašanje, saj gre za enega glavnih očitkov okoljevarstvenikov ter Avstrije in Italije, ki sta nasprotovali podaljševanju dobe NEK. Obe državi sta sodelovali v presoji čezmejnih vplivov, delegaciji iz Avstrije in Italije sta bili lani v Krškem. Vprašanje potresne varnosti je pomembno tudi, ker bo to verjetno eden glavnih očitkov nasprotnikov drugega bloka (če se zanj seveda odločimo), ki bi stal na isti lokaciji.
“NEK je bila zgrajena kot relativno potresno varna, po ameriških standardih (gradil jo je ameriški Westinghouse). Kasneje so bile izvedene nadgradnje na tem področju. Skrbi smo razumeli, lokacija je na potresnem območju, a preračuni in tudi izkušnja s potresom v Petrinji kažejo, da je NEK varna,” je dejala Kolar Planinšič.
Kasneje je dodala, da NEK prenese tudi velike potrese, problem bi bili sunki magnitude nad 7.
“Jasen signal, da imamo energetske razmere pod kontrolo”
“Zaključen je 2 leti in tri mesece dolg postopek. Nam je pomembno, da se izvede še varnostna nadgradnja suhega skladišča ter nadaljuje z odličnim monitoringom,” pa je dejal skorajšnji minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Zanj je soglasje “jasen signal, da imamo energetske razmere pod kontrolo”, pri čemer je omenil, da je to pomembno predvsem pred prihodnjo zimo, ki bi zaradi zmanjšane ponudbe plina lahko bila izziv z vidika energetske oskrbe.
Odhajajoči šef NEK Stanislav Rožman (v začetku aprila ga bo nadomestil sedanji vodja proizvodnje v NEK Gorazd Pfeifer) je ocenil, da je končan izjemno zahteven projekt, ki je vključeval okoli 50 strokovnjakov. Jedrska elektrarna v Krškem je danes, kot je dejal, v boljši kondiciji kot je bila kdajkoli in zato zanesljiv vir pasovne energije. “Naše napovedi se letno uresničijo, doslej nismo izkazovali tveganj.”
Tik pred koncem varnostnega pregleda
Elektrarna, ki proizvede tretjino slovenske električne energije, polovico proizvodnje pa izvozi na Hrvaško, deluje že 40 let. Da težav pri pridobivanju soglasja ne pričakujejo, so nam tako v NEK kot na ministrstvu povedali že pred meseci. Takrat so na ministrstvu napovedovali, da bo soglasje izdano do konca leta 2022.
Vzporedno v NEK teče tudi varnostni pregled, ki je prav tako pogoj za nadaljevanje obratovanja in ga mora narediti na vsakih deset let. V NEK so nam lani dejali, da bo pregled končan letos, kar je danes potrdil tudi Rožman.
Pa drugi blok?
Vlada je zadnje mesece, ko se gospodarstvo spopada z naraščajočimi cenami električne energije, pod vse večjim pritiskom glede drugega bloka krške nuklearke. To vprašanje je bilo izpostavljeno na novembrskem vrhu gospodarstva in je pokazalo na (vsaj navidezna) nesoglasja znotraj vlade.
Na navedbe infrastrukturnega ministra Bojana Kumra gospodarstvenikom, da prihodnost vidi v sončni energiji – to je tudi agenda predsednika vlade Robert Goloba –, se je gospodarski minister Matjaž Han odzval z besedami, da je nov stabilen vir oskrbe nujen, vse ostalo pa nerealno. Andrej Ribič, nekdanji šef Elektra Ljubljana, hkrati pa šef volilnega štaba vladajoče stranke Gibanje Svoboda, je opozoril na nepripravljenost našega omrežja na tolikšno povečanje obnovljivih virov.
Zagovorniki jedrske energije menijo, da vlada birokratsko ustavlja projekt. Spomnimo, da je ministrstvo za infrastrukturo predlani Gen energiji, lastnici NEK, izdalo energetsko dovoljenje za gradnjo drugega bloka, tik pred koncem mandata prejšnje vlade je infrastrukturno ministrstvo na okoljsko ministrstvo vložilo tudi pobudo za umeščanje v prostor. Brežanovo ministrstvo pa v sedmih mesecih ni izdalo sklepa o začetku umeščanja v prostor, za kar bi po oceni sogovornikov potrebovali mesec dni.
Kumer je na petkovem ministrskem zaslišanju v državnem zboru dejal, da postopki tečejo, a se želijo “odgovorno in transparentno” odločati o dolgoročni rabi jedrske energije. Podobno je povedal tudi danes. Kot je pojasnil, je okoljsko ministrstvo pobudo poslalo nazaj na infrastrukturno ministrstvo, da jo dopolnijo. Zakaj, ni znano.
“Danes še nismo tam”
Na vprašanje Zvonka Černača iz SDS, ali lahko natančneje pojasni časovnico projekta, je Kumer v petek v DZ dejal, da bo ta opredeljena v novelaciji nacionalno energetskega podnebnega načrta (NEPN) in da se bodo Slovenci o gradnji drugega bloka odločili na referendumu, za katerega računajo, da bo še v tem mandatu (torej do leta 2026). Kumer pa je povedal, da morajo prej pripraviti podlage, da bi državljani o tej “zelo veliki”, “potencialno največji” investiciji lahko odločali “bogato informirano in zavestno”.
“Danes še nismo tam. Nimamo še vseh dejavnikov,” je dejal Kumer.
Pomisleki, ali lahko obstanemo v čakalni vrsti
Čeprav je seveda edino pravilno, da se v projekt podamo z realnimi predpostavkami (kar se na primer ni zgodilo pri šestem bloku šoštanjske termoelektrarne) in trdno finančno konstrukcijo, je bilo stališče vlade v zvezi s terminom referenduma v zadnjem času tarča kritik, saj nekateri menijo, da je bil prav zdaj pravi čas. V energetski krizi se ljudje bolj zavedajo pomena energetske samooskrbe.
Poleg tega energetska kriza povečuje povpraševanje po jedrskih elektrarnah, ki pa jih gradi le nekaj podjetij po svetu (našo je na primer gradil ameriški Westinghouse, za drugi blok zanimanje kaže tudi francoski EDF). To pomeni, da bi Slovenija na gradnjo lahko čakala dlje.
Kumer je danes ponovil – kot že večkrat do zdaj -, da 30-odstotna uvozna odvisnost, kakršno smo imeli lani, ni v redu. V petek je izrazil predvsem željo, da bo ob koncu njegovega mandata (ne glede na to, kako dolg bo) večji delež obnovljivih virov energije v naši strukturi proizvodnje električne energije. Kot je povedal, iz statistike izhaja, da smo v letu 2021 44 odstotkov električne energije proizvedli iz jedrske energije, 35 odstotkov pa iz obnovljivih virov, med katerimi hidro predstavlja približno 32 odstotkov ter 2 do 3 odstotke sonce in edini vetrni elektrarni, ki ju imamo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje