Menu Item
Gradivo za regulacijo maloprodajnih cen nekaterih živil po vzoru Madžarske je pripravljeno za sprejetje na vladi, pravijo na kmetijskem ministrstvu, a trenutno podražitve hrane po njihovi oceni še niso tako problematične. Medtem je Madžarska podaljšala januarja uvedeni ukrep omejitve cen osnovnih živil.
Ministrstvo za kmetijstvo se je pred mesecem dni lotilo priprave predloga nabora najpomembnejših živil za morebitno regulacijo maloprodajnih cen. Kot je povedal zdaj že nekdanji kmetijski minister Jože Podgoršek, se za naslednje mesece zaradi cenovnih in oskrbnih pretresov, ki jih je vojna v Ukrajini le še zaostrila, napoveduje močan skok cen hrane. Če bi bil skok prevelik, bi vlada lahko posegla tako, kot je to naredila pri pogonskih gorivih: z določitvijo najvišjih cen nekaterih živilskih izdelkov.
Na ministrstvu so nam na vprašanje, kaj se dogaja z regulacijo, tik pred volitvami odgovorili, da je gradivo v medresorskem usklajevanju. Od takrat se je marsikaj spremenilo: Podgoršek je zaradi korupcijske afere odstopil, na volitvah pa je slavila stranka Gibanje Svoboda. Robert Golob je na predvolilnem soočenju omenjal možnost regulacije cen živil, ni pa pojasnil, na kakšen način bi to uredil.
Predlog torej ostaja na mizi, ni pa jasno, ali se bo regulacija dejansko zgodila. “Predvideno je, da bo gradivo pripravljeno za sprejetje na vladi za primer, če bi se izkazala potreba po regulaciji maloprodajnih cen zaradi zaznanih hudih motenj na trgu pri gibanju cen hrane,” so nam povedali na ministrstvu in dodali, da trenutni statistični podatki še ne izkazujejo hudih motenj pri gibanju maloprodajnih cen hrane. Katerim živilom bi omejili cene, ni znano.
Učinkovit poseg ali izkrivljanje trga?
Omejitev maloprodajnih cen živil ni nepreizkušen ukrep, je pa med ekonomisti eden manj priljubljenih. Poudarjajo namreč, da omejitev cen ne reši težave naraščajočih cen, ampak le prenese breme s kupca na proizvajalca oziroma prodajalca, učinek na inflacijo pa je zgolj kratkoročen. Praviloma pa ima tudi negativne stranske učinke.
New York Times je januarja, ko so se tudi v ZDA pojavile posamezne ideje, da bi z omejevanjem cen zajezili rastoče cene, pisal, da so na drugi strani Atlantika ta ukrep nazadnje v praksi preizkusili v 70. letih. V spominu ljudi je ostal kot ukrep, ki je v končni fazi prinesel pomanjkanje izdelkov. Ekonomisti menijo, da to poslabšalo kakovost ponudbe, če bi proizvajalci v želji po ohranitvi marže iskali poti za znižanje proizvodne cene, ali pa vodilo v razcvet sive ekonomije, če bi proizvajalci na ta način dosegli ‘poštene’, višje cene.
Na drugi strani pa nekateri ekonomisti vendarle menijo, da bi z omejitvijo majhnega asortimaja najbolj osnovnih živil revnejšim zagotovili nabor izdelkov, ki bi ostali cenovno dostopni tudi v obdobju draginje.
Sosedje omejili cene mleka, mesa, olja …
Regulacijo medtem že od januarja izvajajo na Madžarskem. Vlada Viktorja Orbana je zaradi visoke inflacije omejila cene kristalnega sladkorja, pšenične moke, sončničnega olja, svinjskega stegna, piščančjih prsi in mleka z 2,8 odstotka mlečne maščobe. Prodajalci so morali cene vrniti na raven iz 15. oktobra lani, kar po poročanju madžarskih medijev pomeni, da so danes 20 ali 30 odstotkov nižje do tržnih. Sprva je Orban predvidel, da bo ukrep trajal do prvega maja, prejšnji teden pa ga je nato podaljšal do prvega julija.
Portal hungarytoday.hu je poročal, da so trgovci po uvedbi omejitve cen zaznali povečano povpraševanje po teh izdelkih, predvsem s strani podjetij. Ponekod je teh izdelkov tudi zmanjkalo. Lidl in Spar sta hitro po uvedbi regulacije omejila število izdelkov z regulirano ceno na kupca. Madžarski mediji so predvidevali tudi, da bodo trgovci manko pri teh izdelkih vračunali v cene drugih, nereguliranih izdelkov, pri čemer pa (še) ni jasno, ali se je to tudi zgodilo.
Na Madžarskem so podražitve hrane kljub temu precej močnejše kot pri nas. Januarja so bila živila za 10,9 odstotka dražja kot leto pred tem, marca je bila letna inflacija za segment živil že 14,1-odstotna. Pri nas se je hrana januarja na letni ravni podražila za 4,7 odstotka, marca pa za 7 odstotkov (toliko je bilo v tem mesecu tudi povprečje EU).
V Orbanovi vladi pa so prepričani, da bi bila brez ukrepov (tudi omejitev cen goriv in znižanja cen elektrike) skupna inflacija, ki je bila marca 8,5 odstotna, za dobre štiri odstotne točke višja (13 odstotkov).
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje