Menu Item
Vojna v Ukrajini je močno pospešila rast cen pšenice, ker je tudi za nas pomembna dobaviteljica Madžarska omejila izvoz, pa že nastajajo motnje v oskrbi. Žitu so dobavitelji pšenice prejšnji teden odpovedali dogovorjene pogodbe, zato je moralo podjetje večje kupce obvestiti, da jim v prihodnje morda ne bo zmožno dostaviti v pogodbah dogovorjenih količin. Za zdaj sicer, kot pravijo, dobave trgovinam in podjetjem tečejo nemoteno. Dogajanje pa bo zelo verjetno prineslo podražitve vrste izdelkov, začenši z moko.
Direktor večjega pekarskega podjetja, ki ne želi biti imenovan, je v zadnjem tednu dobil dve neprijetni sporočili dobaviteljev moke in olja, Žita in Tovarne olja Gea. “Sporočila sta, da morda ne bosta mogla dobaviti pogodbenih količin zaradi višje sile. Zraven je bilo potrdilo GZS, da je vojna v Ukrajini višja sila,” nam je povedal in poudaril, da za zdaj dobave tečejo kot dogovorjeno. Tveganje, da bi se to spremenilo, pa ga skrbi, saj gre za sestavini, ki sta ključni za njegovo dejavnost. Drugi dobavitelji moke in olja v trenutnih razmerah ne sprejemajo novih kupcev. V Žitu dopisa niso komentirali, so pa poudarili, da trenutno dobave tečejo nemoteno, v skladu s pred krizo dogovorjenimi količinami. Direktor Gee Igor Hustić nam je na vprašanja odgovoril le, da je službeno odsoten.
Rast cen in nenadno zapiranje trgov
Živilska podjetja so že lansko leto poročala o visokih cenah kmetijskih surovin in energentov, mnoga – tudi Žito – so zato lani dražila vse, od moke do kruha. Nekatere vrste kruha so se podražile tudi za 50 ali 60 odstotkov. Vojna v Ukrajini, ki skupaj z Rusijo ustvari 30 odstotkov globalnega pridelka pšenice, pa je vnesla dodaten nemir na trg kmetijskih surovin. Čeprav večina pšenice iz omenjenih držav ni namenjena Evropi, gre za borzno surovino. Novice, da so ladje s pšenico obstale v ukrajinskih pristaniščih, in strah kupcev, da v nekem trenutku ta kmetijska surovina ne bo na razpolago, so cene pognali v nebo. Cena pšenice na pariški borzi se je v zadnjih dveh tednih praktično podvojila (z 200 na 400 evrov na tono). Na začetku tega tedna je s 424 evri na tono postavila zgodovinski rekord. Zadnja dva dni se giblje pri približno 370 evrih za tono.
Težava je, da se države pridelovalke zapirajo: Ukrajina, Rusija, Madžarska in Srbija so že napovedale omejitve ali prepoved izvoza nekaterih kmetijskih surovin. Slovenija je pri pšenici najbolj odvisna od Madžarske, ki pomeni polovico uvoza te surovine. “Podjetja opozarjajo na zapiranje prostega pretoka blaga iz nekaterih držav članic EU,” pravijo v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in dodajajo, da so o tem obvestili pristojna ministrstva. Vlada in diplomacija naj bi si prizadevali, da bi madžarska vlada omejitve zrahljala. “Kot del evropskega trga si moramo prizadevati za prost pretok blaga in storitev med državami članicami, evropsko solidarnost za zagotavljanje zanesljive oskrbe s hrano ter medsebojno sodelovanje,” menijo v zbornici.
Zamude, odpovedi in podražitve
V Žitu pravijo, da neposredno iz Ukrajine ne dobavljajo pšenice, iz Rusije pa uvažajo manjši del ajde. Se jih pa celotno dogajanje dotakne posredno. “Na račun zaostrenih razmer se situacija glede količine žit, dobave teh in cen iz dneva v dan zaostruje,” so povedali in dodali, da so nabavne poti delno upočasnjene oziroma celo zaustavljene, dobavitelji so jim odpovedali že dogovorjene dobave. V Žitu nam uradno niso povedali, kdo jim je odpovedal pogodbe, neuradno pa naj bi šlo za madžarske dobavitelje.
“Na samo dejstvo, da se nam bodo prekinile že dogovorjene pogodbe o dobavi pšenice, seveda nihče ni mogel računati,” so pojasnili v Žitu, kjer so oblikovali posebno ekipo, ki spremlja tveganja in išče načine, kako jih ublažiti. Kot omenjeno v uvodu, so kupce obvestili o tveganju, da pogodbene količine ne bodo izpolnjene. Ob takem cenovnem šoku je pričakovati tudi nadaljnje podražitve njihovih izdelkov (najprej verjetno moke).
Več za hrano
Tudi v Mlinotestu pravijo, da rekordni dnevni skoki posameznih surovin in energentov vplivajo na poslovanje. “Pšenica, ki je naša osnovna surovina, je borzno blago, katerega cena se oblikuje na mednarodnih borzah in se je v zadnjih dneh dvignila za več deset odstotkov. Prav tako smo priča tudi enormnim skokom cen energentov, električne energije, olj in embalaže. Vse to bo seveda vplivalo tudi na cene končnih živilskih izdelkov in očitno se bo vsaj za nekaj časa treba prilagoditi dejstvu, da bodo izdatki za hrano postali nekoliko višji.”
Ali so že podražili ali še bodo, niso navedli. Poudarili pa so, da sama oskrba ni ogrožena. “Glede na zaloge in že sklenjene pogodbe za dobavo osnovnih surovin bomo zagotovo lahko vsem svojim kupcem dobavljali pogodbeno dogovorjene količine izdelkov.” Obenem izražajo upanje, da dogajanje ne bo povzročilo dolgoročnejših posledic na nabavnem in prodajnem trgu.
V Pivovarni Laško Union, ki za proizvodnjo piva potrebuje ječmen, pravijo, da so razmere na trgu nestanovitne. “V povezavi s tem si prizadevamo najti ustrezne rešitve,” pravijo, natančneje pa ne pojasnijo.
Vpliv na ceno
Podražitev žit in oljaric se preliva v velik nabor izdelkov, najprej seveda v cene kruha, pekovskih izdelkov, testenin. Strošek pšenice predstavlja le majhen del cene kilograma kruha, a podjetja opozarjajo tudi na dvig stroškov energentov in transporta, zato podražitev ne gre izključiti. Ker se draži tudi krma, bi dogajanje lahko vplivalo tudi na cene mesa in mlečnih izdelkov. Če bo ječmen dražji, bi to lahko navzgor potisnilo cene piva.
Pek, ki ga omenjamo v uvodu, na vprašanje, ali bodo dražjo moko in olje lahko “prenesli” ali bodo tudi pri njih sledile podražitve, odgovarja: “Že leto dni se soočamo s podražitvami vseh surovin za 20 ali 30 odstotkov. Cene energentov letijo v nebo. Ker delujemo na trgu, ne moremo vsega kar takoj prenesti na kupce, zato poskušamo varčevati, kjer se da, in upamo, da ne bo podražitev.”
Iskanje alternativ
Kaj bo srednje- in dolgoročno gledano, verjetno danes ne zna povedati nihče. Kar se tiče pšenice, naj bi manko na ponudbeni strani ostal vsaj do letošnje žetve, ki bo avgusta. Nekateri opozarjajo, da se lahko to stanje zavleče, saj zaradi vojne tudi setev v Ukrajini (ki poteka prav zdaj) ne bo potekala povsem nemoteno. Po poročanju tujih medijev sta ta teden za manjše olajšanje kupcev pšenice poskrbeli Romunija in Bolgarija z zagotovilom, da vsaj za zdaj ne načrtujeta izvoznih omejitev. A po drugi strani je Bolgarija v strahu pred pomanjkanjem tega žita odkupila 1,5 milijona ton pšenice za blagovne rezerve. Tudi francoski kmetje naj bi bili pripravljeni povečati pridelavo. Skoraj gotovo pa bo letošnji pridelek precej dražji, saj se med drugim dražijo gnojila, energenti, prevoz.
Slovenska živilska in kmetijska podjetja bodo verjetno prilagodila nabavno politiko. Če se bodo države pridelovalke še naprej zapirale, pa je alternativa sproščanje blagovnih rezerv. Slovenija ima po besedah kmetijskega ministra Jožeta Podgorška zadostne zaloge žit za čas do žetve, marsikdo pa meni, da je zdaj čas, da spodbudimo domačo pridelavo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje