Menu Item
Slovenija je imela septembra na letni ravni 10-odstotno inflacijo, kar je eno odstotno točko manj kot avgusta. K rasti cen so največ prispevale višje cene hrane. Na mesečni ravni je imela 0,9-odstotno deflacijo, na kar je najbolj vplivala pocenitev elektrike, ki je posledica vladne regulacije cen, je objavil državni statistični urad. Država pa je v drugem letošnjem četrtletju ustvaril 546 milijonov evrov primanjkljaja, kar je predstavljalo 3,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Letna inflacija se je septembra v primerjavi s prejšnjim mesecem znižala z 11 na 10 odstotkov, povprečna letna rast cen pa je bila 8,4-odstotna. Cene blaga so bile v povprečju višje za 12,5 odstotka, cene storitev pa za 5,2 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 14,9 odstotka, trajno blago za 10,5 odstotka in poltrajno blago za 5,1 odstotka.
Na letno inflacijo so najbolj vplivale podražitve prehrambnih izdelkov. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se zvišale za 14,4 odstotka, kar je k inflaciji prispevalo 2,4 odstotne točke. Z 1,6 odstotne točke so sledile podražitve naftnih derivatov: tekoča goriva so se podražila za 44,1 odstotka, dizelsko gorivo za 34,8 odstotka in bencin za 20 odstotkov.
Za 13 odstotkov višje cene stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj so letni indeks dvignile za 0,9 odstotne točke. V enem letu so se najbolj podražila trda goriva (+91,7 odstotka) in k skupni inflaciji prispevala 0,7 odstotne točke.
Cene življenjskih potrebščin pa so se septembra glede na avgust znižale za 0,9 odstotka. K mesečni deflaciji je največ, 1,1 odstotne točke, prispevala pocenitev električne energije (-24,5 odstotka). Pocenitve počitniških paketov (-14,4 odstotka) so k deflaciji dodale 0,6 odstotne točke, pocenitve proizvodov in storitev za osebna vozila (-2,6 odstotka) pa 0,3 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke vpliva so imele nižje cene toplotne energije (-7,0 odstotka) in nastanitvenih storitev (-5,6 odstotka).
V primerjavi s prejšnjim mesecem so se septembra v Sloveniji zvišale cene oblačil in obutve (+6,2 odstotka), kar je znižalo deflacijo za 0,4 odstotne točke. Po 0,2 odstotne točke so dodale višje cene trdih goriv (+14,4 odstotka), gostinskih storitev (+3,2 odstotka) in hrane (+1,3 odstotka). Po 0,1 odstotne točke so prispevale še podražitve stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj (+0,8 odstotka) ter raznovrstnega blaga in storitev (+0,7 odstotka). Vse preostale podražitve so dodale 0,1 odstotne točke.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila septembra 10,6-odstotna (septembra lani 2,7-odstotna). Na mesečni ravni so se cene medtem znižale za 0,3 odstotka (avgusta za 0,1 odstotka).
Inflacija v območju evra septembra pri rekordnih 10 odstotkih
Inflacija v območju evra je septembra na letni ravni dosegla 10 odstotkov, kar je nova rekordna raven, je v prvi oceni razkril evropski statistični urad Eurostat. Rast cen je bila v primerjavi z avgustom višja za 0,9 odstotne točke. Na letni ravni so k inflaciji največ prispevale cene energije, ki so se zvišale za 40,8 odstotka. Rast cen energije je v primerjavi z avgustom, ko je bila 38,6-odstotna, tako pospešila. Sledile so cene hrane, alkohola in tobaka, ki so se septembra povečale za 11,8 odstotka in s tem za 1,2 odstotne točke bolj kot avgusta. Neenergetske industrijske dobrine so se podražile za 5,6 odstotka, kar je za 0,5 odstotne točke več kot avgusta, storitve pa za 4,3 odstotka, potem ko je bila avgusta rast 3,8-odstotna, je še objavil Eurostat.
Brezposelnost v območju evra in EU avgusta stabilna
Stopnja brezposelnosti je v območju evra in EU avgusta po sezonsko prilagojenih podatkih na mesečni ravni ostala stabilna pri 6,6 oz. 6,0 odstotka. Na letni ravni je medtem upadla za 0,9 oz. za 0,8 odstotne točke. V Sloveniji je bila brezposelnost avgusta 4,1-odstotna, je danes objavil evropski statistični urad Eurostat.
Presežek gospodarstva s tujino lani po štirih letih upadel
Presežek celotnega gospodarstva s tujino je po štirih zaporednih letih rasti lani upadel. Ponovno odprtje države in postopna odprava omejitev sta se odrazila v občutno večji potrošnji gospodinjstev. Finančne družbe so leto zaključile s primanjkljajem, država pa je uspela primanjkljaj zmanjšati.
Država v drugem četrtletju s primanjkljajem v višini 3,6 odstotka BDP
Sektor država je v drugem letošnjem četrtletju ustvaril 546 milijonov evrov primanjkljaja, kar je predstavljalo 3,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V prvem polletju znaša primanjkljaj države 927 milijonov evrov. Konsolidirani bruto dolg države pa je konec junija znašal 41,053 milijarde evrov ali 73,5 odstotka BDP, navaja statistični urad.
Drugo letošnje četrtletje je šesto zapored, ko je bilo v sektorju država zaznati rast skupnih prihodkov; ti so znašali 6,334 milijarde evrov. Od prihodkov v drugem četrtletju lani so bili višji za 428 milijonov evrov ali za 7,3 odstotka, je sporočil državni statistični urad.
Skupne prihodke so najbolj povečali višji davčni prihodki; ti so se dvignili za 244 milijonov evrov ali 8,5 odstotka. Med temi so najbolj, za 208 milijonov evrov ali 12,2 odstotka, zrasli prihodki iz davkov na proizvodnjo in uvoz. Prihodki iz socialnih prispevkov so bili višji za 88 milijonov evrov ali štiri odstotke.
V primerjavi s prvim polletjem 2021 so skupni prihodki sektorja država v prvih šestih mesecih letos zrasli za 882 milijonov evrov ali za 7,9 odstotka.
Skupni izdatki države pa so v drugem četrtletju znašali 6,881 milijarde evrov. V primerjavi z izdatki v enakem četrtletju leto prej so se zvišali za 166 milijonov evrov ali za 2,5 odstotka.
Izdatki za subvencije so se na letni ravni znižali za 242 milijonov evrov ali 53,7 odstotka in so upadli peto četrtletje zapored. Prav tako so se zmanjšala sredstva za zaposlene, in sicer za 184 milijonov evrov ali 10 odstotkov.
Pri odhodkih so se najizraziteje zvišali izdatki za socialna nadomestila v denarju in naravi. Povečali so se za 370 milijonov evrov ali za 14,8 odstotka. Vmesna potrošnja države je bila višja za 100 milijonov evrov ali za 11,6 odstotka. Dvignili so se tudi izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva, in sicer za 117 milijonov ali za 19,3 odstotka.
Izdatki za obresti se znižujejo od zadnjega četrtletja 2015 in so bili za sedem milijonov evrov ali 4,6 odstotka nižji kot v istem obdobju prejšnjega leta.
V prvem polletju 2022 so bili skupni izdatki sektorja država za 120 milijonov evrov ali 0,9 odstotka višji kot v istem obdobju prejšnjega leta.
Konsolidirani bruto dolg države se je v primerjavi s stanjem na koncu predhodnega četrtletja zvišal za 809 milijonov evrov, predvsem na račun višjega dolga iz naslova kratkoročnih posojil.
Dolg države na centralni ravni je znašal 40,311 milijarde evrov oz. 72,2 odstotka BDP, na lokalni ravni pa 937 milijonov evrov ali 1,7 odstotka BDP. Skladi socialne varnosti so bili na koncu drugega letošnjega četrtletja brez dolga.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
