Menu Item
Napovedi, da bo nedeljsko zapiranje trgovin prineslo odpuščanja, se niso uresničile. Ljudi je še vedno premalo in nočejo delati v trgovini, pravi sindikalist Ladislav Rožič. Se je pa zaradi nedeljskega zaprtja nekoliko zmanjšal promet trgovcev, pojasnjujejo na Trgovinski zbornici Slovenije.
Sedemnajst let po referendumu, na katerem so volilci odločali o obratovalnem času trgovin, so te lani ob nedeljah in praznikih ostale zaprte. Najprej zaradi ukrepov za zajezitev epidemije, konec leta pa so novelo zakona o trgovinah, ki z nekaj izjemami prepoveduje obratovanje trgovin ob nedeljah in praznikih, sprejeli še poslanci in poslanke.
Sprejetju novele so med drugim nasprotovali v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), kjer so zapisali, da gre za “zakon, ki je usmerjen v odpuščanja”.
Od sprejetja novele in zaprtja trgovin je minilo že več kot pol leta. Ali so se napovedi uresničile?
Manj zaposlenih v trgovinski dejavnosti
Na TZS pravijo, da se trgovci stalno prilagajajo spremenjenim pogojem poslovanja, kamor zagotovo sodijo tudi racionalizacija in kadrovske spremembe. “Zagotovo je manjše število zaposlenih v trgovinski dejavnosti za kar 12.600 pripisati tudi obdobju več kot enoletne krize in spremenjenemu obratovalnemu času prodajaln, mnogo manj je tudi študentskega dela,” odgovarjajo.
Sindikat: Ljudi je premalo in nočejo delati v trgovinah
Da se napovedi niso uresničile in da odpuščanj zaposlenih v trgovinah ni bilo, pa je za N1 povedal generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Rožič. Kot je dejal, je ljudi še vedno premalo in nočejo delati v trgovinah.
Se je pa v dejavnosti trgovine zaradi krize zmanjšalo število ljudi, vendar ne med zaposlenimi v trgovinah, ampak med samostojnimi podjetniki, ki niso imeli dela in so podjetje zaprli (npr. trgovski potniki), je dejal Rožič. Podatka, koliko delavcev manjka za delo v trgovinah, nima, a podjetja po njegovih besedah ves čas objavljajo razpise in vabijo ljudi.
Trgovci niso odpuščali
Da zaradi spremenjenega odpiralnega časa trgovin niso odpuščali, so nam potrdili tudi trgovci. V Mercatorju so navedli, da niso zmanjšali števila zaposlenih, med letnimi dopusti pa še vedno sodelujejo tudi s študenti. Tudi v podjetju Spar Slovenija se število zaposlenih ni zmanjšalo, lani so na novo zaposlili 81 delavcev. Vsa delovna mesta so v “nepredvidljivih mesecih” ohranili tudi pri Hoferju, ekipe prav tako niso zmanjševali v Lidlu.
Zaradi zaprtih nedelj trgovci z manj prometa
Na trgovinski zbornici so ob sprejetju novele napovedovali, da se bodo prihodki trgovcev zaradi spremenjenega obratovalnega časa zmanjšali za vsaj deset odstotkov.
Na vprašanje, ali so se te napovedi uresničile, so nam na TZS odgovorili, da je izjemno nehvaležno ocenjevati, koliko prihodka so trgovci izgubili zaradi zaprtih prodajaln ob nedeljah, koliko pa zaradi covidnih razmer. Po razpoložljivih informacijah članov zbornice ta izguba zaradi zaprtih nedelj znaša do osem odstotkov prometa na tedenski ravni, pravijo.
Na zadnjem mestu v EU
Na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov Eurostata je razvidno, da je položaj v trgovini v Sloveniji še vedno zaostren, še posebej v primerjavi z drugimi državami članicami EU.
Realni prihodki v trgovini na drobno so decembra 2020 glede na december 2019 na ravni EU večji za 0,5 odstotka, v Sloveniji pa manjši za 13,3 odstotka, s čimer se uvrščamo na zadnje mesto v EU, so dejali na TZS.
Dodali so, da je imela Slovenija svojo mejo dalj časa zaprto oziroma so na njej veljale stroge omejitve, zato se v takšnih okoliščinah še niso srečali z odlivom kupne moči v tujino.
“Odliv kupne moči, tudi ob nedeljah, bo zagotovo v ospredju takrat, ko se bodo meje ponovno bolj odprle in bodo potrošniki lahko bolj prosto prehajali čez mejo. Poleg tega pa se vendarle ne sme pozabiti, da se kljub regulatornim omejitvam nakupi še vedno opravljajo tudi ob nedeljah. V tem primeru gre za spletno prodajo, ki jo tako potrošniki, posledično pa tudi trgovci, uporabljajo bolj kot kadarkoli prej,” so pojasnili na TZS.
Sindikat: Trgovini ne gre slabo, so pa dobički manjši
Na vprašanje, ali so plače zaposlenih zaradi nedeljskega zaprtja trgovin nižje, je sindikalist Rožič odgovoril, da plače v podjetjih rastejo, tudi regresi so letos višji. “Trgovini ne gre slabo, niso pa tako dobri dobički, kot so bili leta 2019,” je dejal.
Nekaj zaposlenih mora zaradi spletne trgovine in dostave na delo še vedno tudi ob nedeljah, a Rožič je pojsanil, da je to zanemarljivo glede na samo dejavnost, saj v podjetju, kjer je zaposlenih 300 ali 400 ljudi, dela le od pet do šest zaposlenih.
Namesto v nedeljo po nakupih dan prej ali pozneje
Zaradi spremenjenega obratovalnega časa trgovin v podjetju Spar Slovenija lani niso zaznali upada prodaje, saj so se nedeljski nakupi prerazporedili na ostale dni, predvsem na petke, sobote in ponedeljke. Temu pritrjujejo tudi v Mercatorju, kjer pa dodajajo, da neposredna primerjava, kako je to vplivalo na prodajo, ni mogoča, saj se je v zadnjem letu zaradi epidemije spremenila tudi vrsta drugih dejavnikov.
V Lidlu opažajo, da so se kupci na zaprtje trgovin ob nedeljah navadili in svoje nakupe zato intenzivneje opravljajo ob petkih in sobotah. V Hoferju pa ugotavljajo, da se je promet nekoliko razporedil na ostale dneve, ob odprtju mej pa pričakujejo, da se bo del nakupov kanaliziral v tujino.
Predlog za še več izjem
Pred dnevi pa je skupina nepovezanih poslancev v parlamentarno proceduro vložila predlog novele zakona o trgovini, s katero bi med izjeme dodali tudi prodajalne v hotelih, kampih in turistično informacijskih centrih ter prodajalne ob pokopališčih, ki prodajajo stvari za urejanje grobov. V obrazložitvi so zapisali, da se zaradi trenutne ureditve trgovski in turistični ponudniki soočajo s težavami, saj je nabor izjem, ki ga določa veljavna zakonodaja, preozek.
Izjemoma lahko po trenutni ureditvi ob nedeljah in praznikih obratujejo prodajalne s površino do 200 kvadratih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah. Odprte so lahko tudi trgovine, če v njih delajo nosilci trgovske dejavnosti oziroma njihovi zastopniki, lahko pa tudi dijaki, študenti in upokojenci.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!