Menu Item
Skupina NLB je lani ustvarila dobiček v višini 236,4 milijona evrov, kar brez upoštevanja učinkov nakupa beograjske Komercijalne banke pomeni v primerjavi z letom prej občutno rast. "Uspešno poslovanje je v letu 2021 prineslo rekordno visok dobiček," so poudarili v banki v objavi na spletnih straneh Ljubljanske borze.
“Zelo smo zadovoljni s poslovanjem v lanskem letu, trend pa se bo nadaljeval tudi letos,” je v spletni predstavitvi lanskega poslovanja dejal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. Izpostavil je močno organsko rast skupine, integracijo bank v Srbiji ter uspešno združitev svojih bank v Črni gori.
“Rezultati poslovanja NLB skupine v letu 2021 kažejo, da puščamo epidemijo daleč za sabo ter da, kar je še bolj pomembno, iz nje prihajamo močnejši kot kdaj koli,” je še dejal Brodnjak.
“Uspešno izkoristili priložnosti”
Skupina NLB je lani poleg integracije beograjske Komercijalne banke, katere nakup je zaključila tik pred koncem leta 2020, dosegla še druge pomembne mejnike. Med njimi v banki izpostavljajo uspešno združitev dveh bank v Črni gori – NLB Banke Podgorica in Komercijalne banke Podgorica.
Da je za NLB odlično leto v vseh pogledih, sta potrdila tudi člana uprave NLB Andreas Burkhard in Archibald Kremser. Neto obrestni prihodki so lani na letni ravni narasli za 37 odstotkov na 409,4 milijona evrov, k čemur je 98,5 milijona evrov prispevala skupina Komercijalne banke. Brez upoštevanja njenega vpliva je bila rast štiriodstotna in je bila med drugim posledica močne rasti posojil.
“Nadzorni svet z zadovoljstvom ugotavlja, da je NLB Skupina uspešno izkoristila priložnosti, ki jih je ponujalo ugodno gospodarsko okolje z močno rastjo BDP v regiji ter zdrava zasebna potrošnja in povpraševanje po kreditih,” pa je dejal predsednik nadzornega sveta NLB Primož Karpe. “Poslovni rezultati skupine dokazujejo, da so njeni cilji postavljeni smotrno in strateško, s poudarkom na inovativnih finančnih produktih, ki omogočajo višjo in konsistentno rast prihodkov ter inovativne digitalne rešitve na ključnih trgih,” je dejal.
Obseg kreditov večji za 9 odstotkov
Neto obrestni prihodki so lani na letni ravni narasli za 37 odstotkov na 409,4 milijona evrov, k čemur je 98,5 milijona evrov prispevala skupina Komercijalne banke. Brez upoštevanja njenega vpliva je bila rast štiriodstotna in je bila med drugim posledica močne rasti posojil.
Rast čistih prihodkov od odpravnin je bila po oceni NLB “impresivna”, dosegla je 39 odstotkov. “Visoko povpraševanje po naložbenih produktih, kot so produkti s področja upravljanja sredstev in bančnega zavarovanja, ter hkrati visoki prihodki iz dejavnosti, povezanimi s splošno poslovno dejavnostjo, je privedlo do povečanja prihodkov od opravnin,” so pojasnili.
Obseg kreditov je porasel za devet odstotkov, depozitov pa za osem odstotkov. Depoziti prebivalstva so se povečali za pet odstotkov, kar kaže, da so varčevalci del svojih prihrankov prenesli v alternativne naložbe, opažajo v NLB. Prišlo je do sprostitve rezervacij in oslabitev za kreditno tveganje v neto znesku 35,8 milijona evrov.
Dobri rezultati izterjave starih slabih posojil, vključno z znatnim prispevkom Komercijalne banke, so poleg dobrega kreditnega okolja privedli do sprostitve rezervacij in oslabitev za kreditno tveganje v neto znesku 35,8 milijona evrov. Skupina je lani oblikovala za 27,1 milijona evrov drugih oslabitev in rezervacij, od tega 14,8 milijona evrov za stroške prestrukturiranja kadrov v Srbiji, ostalo pa večinoma za tožbe v Srbiji.
“NLB lahko prenese zakon o švicarskih frankih”
Brodnjak je spomnil na pred kratkim sprejeti zakon o kreditnih pogodbah v švicarskih frankih, po katerem morajo banke v posojila v švicarski valuti, ki so bila sklenjena med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, vključiti valutno kapico ne glede na stanje kredita. Negativni učinek pred obdavčitvijo na poslovanje NLB in celotne skupine je ocenjen na med 70 in 75 milijonov evrov, je dejal.
NLB lahko to prenese, je nadaljeval Brodnjak in spomnil, da nameravajo banke vložiti zahtevo za ustavno presojo zakona. Ob tem je zagotovil, da bo NLB v vsakem primeru še vedno sposobna izplačevati dividende. Lani je NLB svojim delničarjem izplačala za skupaj 92,2 milijona evrov dividend. Letos naj bi se ta številka povečala na 100 milijonov evrov in leto pozneje na 110 milijonov evrov.
V banki pozorno spremljajo rusko-ukrajinski konflikt. Skupina NLB sicer v teh dveh državah ni neposredno navzoča in za zdaj izgleda, da bo neposreden vpliv nanjo zelo blag, vseeno pa upravo skrbi možnost rasti cen energentov. “Zelo pozorno spremljamo razmere in tudi morebitne sankcije,” je dejal Burkhard.
V prihodnje se bo skupina osredotočala predvsem na intenzivno digitalizacijo in zagotavljanje najboljše uporabniške izkušnje, pa tudi na trajnostno poslovanje in razvoj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!