Menu Item
Skupina NLB je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 231,5 milijona evrov dobička evrov čistega dobička, kar je približno 3,5-krat toliko kot v enakem obdobju lani, ko je ta dosegel 64,6 milijona evrov. Visok dobiček je zabeležila na račun prevzema Sberank. Dobiček matične NLB se je znižal z 39,3 milijona na 32,7 milijona evrov.
NLB je marca prevzela Sberbank, ki je bila v ruski lasti, in jo 11. aprila preimenovala v N banko. “Skupina je visok dobiček po davkih skupine zabeležila zaradi enkratnih učinkov prevzema N banke,” je največja slovenska banka danes objavila prek spletnih strani Ljubljanske borze.
Kot so ocenili, je bil v prvem letošnjem četrtletju dober tudi redni dobiček pred oslabitvami in rezervacijami, ki je dosegel 70,3 milijona evrov ali 29-odstotno rast glede na predhodno četrtletje in 28-odstotno rast glede na enako obdobje lani.
Močno so zrasli bruto krediti strankam skupine, ti so se zaradi prevzema N banke povečali za 1,13 milijarde evrov. Rast so beležili tudi v segmentu kreditov prebivalstva in gospodarstva, pri čemer je “zelo dobra nova prodaja stanovanjskih kreditov nadomestila znižanje obrestnih mer in podprla rast čistih obrestnih prihodkov”.
Tudi depoziti so se glede na konec lanskega leta močno povečali, 844,4 milijona evrov je bila posledica prevzema N banke. Na tujih strateških trgih so se zaradi vojne v Ukrajini zmanjšali, v Sloveniji pa so beležili zmerno četrtletno rast, so navedli.
Čisti obrestni prihodki so se povečali zaradi večjega obsega kreditov predvsem prebivalstvu in nižjih obrestnih mer na depozite v bankah članicah. Čisti prihodki od opravnin so se v primerjavi z enakim obdobjem lani brez prispevka N banke povečali za 17 odstotkov.
Stroške ohranili na zmerni ravni
Stroške so ohranili po njihovih navedbah na zmerni ravni. Za 4,9 milijona evrov neto sproščenih oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja so razpršili po trgih, medtem ko so za donosni portfelj N banke pripoznali 8,9 milijona evrov 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub na dan prevzema.
Bilančna vsota skupine je konec marca dosegla 23,02 milijarde evrov in se je glede na konec lanskega leta povečala za sedem odstotkov. Banka NLB je imela konec marca 13,075 milijarde evrov bilančne vsote, njen tržni delež je po bilančni vsoti znašal 26,9 odstotka.
V Sloveniji je NLB ohranila vodilni položaj s 25,1-odstotnim tržnim deležem pri kreditih prebivalstvu in 31,3-odstotnim pri depozitih prebivalstva. Delež pri stanovanjskih kreditih se je povečal na 25 odstotkov, kar je posledica rekordne nove prodaje stanovanjskih posojil v prvem četrtletju. Pri kreditih podjetjem v Sloveniji se je tržni delež povzpel na 18,2 odstotka.
Nadzorni svet pohvalil integracijo dveh bank v NLB Komercijalna banka
“Nadzorni svet je zadovoljen s poslovnimi rezultati skupine v prvem četrtletju 2022, še posebej s pozitivnimi učinki prevzema nekdanje Sberbank v Sloveniji,” je poudaril predsednik nadzornikov Primož Karpe. Pohvalil je hiter in učinkovit odziv NLB, ki je stabiliziral poslovanje danes N banke, ter nedavno učinkovito integracijo dveh bank skupine v Srbiji, ki zdaj delujeta kot sistemsko pomembna banka NLB Komercijalna banka.
Ker je skupina v zadnjih letih povečala kompleksnost nalog ne le v Sloveniji, temveč na vseh njenih trgih v jugovzhodni Evropi, je nadzorni svet v prvem četrtletju imenoval tri dodatne člane uprave NLB, in sicer Hedviko Usenik, Antonia Argirja in Andreja Lasiča. “To se je zgodilo z namenom, da bo ekipa tudi v prihodnje upravljala skupino tako učinkovito kot doslej,” so pojasnili.
Dobre poslovne rezultate je po navedbah NLB oplemenitila informacija, da je bonitetna agencija Standard and Poor’s zvišala bonitetno oceno NLB z BBB-/A-3 na BBB/A-2, prihodnji izgledi ostajajo stabilni. Agencija je pojasnila, da stabilni izgledi odražajo trdno kapitalizacijo in učinkovito upravljanje s tveganji, podprto z odpornostjo gospodarstev na ključnih trgih skupine kljub vojni v Ukrajini ter negotovostim zaradi vpliva pandemije covida-19.
Ko je vpliv pandemije počasi popuščal, je izbruhnila vojna v Ukrajini. “To je na NLB Skupino in države, kjer posluje, večinoma vplivalo posredno z naraščajočimi cenami surovin in energentov, z motenimi in občasno prekinjenimi oskrbovalnimi verigami, povzročilo je višjo inflacijo in posledično povečalo nestanovitnost na kapitalskih trgih,” so povzeli.
Za izplačilo dividend predvidenih 210 milijonov evrov
Glede načrtov je predsednik uprave Blaž Brodnjak dejal, da načrtujejo monetizacijo priložnosti in sinergij znotraj skupine, da bi tako postali regijski prvaki. “Zaveza, ki nam je še posebej pri srcu, pa je trajnostnost podjetij, ki jih podpiramo s svojimi storitvami, pa tudi trajnostnost naših lastnih dejavnosti. V letu 2022 nameravamo to narediti še bolj oprijemljivo v celotni skupini,” je napovedal.
Skupina v letu 2022 pričakuje visoko enomestno rast kreditov, rast pričakuje na vseh ključnih področjih. Letos je izplačilo dividend predvideno v dveh obrokih, banka v letih 2022-2023 načrtuje izplačilo dividend v skupnem znesku 210 milijonov evrov. Skupina s ciljem povečanja vrednosti za delničarje preučuje nadaljnje možnosti za združitve in prevzeme na domačem trgu in ostalih trgih v regiji, kjer še ni navzoča, so nanizali v medletnem poročilu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!