Menu Item
Skupina Petrol je v prvih devetih mesecih leta ustvarila 5,2 milijarde evrov prihodkov. Čisti dobiček je povečala za skoraj štirikrat na 95 milijonov evrov.
Skupina Petrol je v prvih devetih mesecih leta ob nižjih cenah naftnih derivatov ter zmanjšanem obsegu trgovanja z elektriko in zemeljskim plinom ustvarila 5,2 milijarde evrov prihodkov, kar je 26 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je povečala za skoraj štirikrat na 95 milijonov evrov.
Kot je skupina objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, je v prvih devetih mesecih letos prodala 2,87 milijona ton goriv in derivatov, kar je šest odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. “Padec prodaje je posledica regulacije cene naftnih derivatov v lanskem letu, ko so bile cene naftnih derivatov večino obdobja nižje kot v sosednjih državah, kar je takrat povečevalo prodajo,” so pojasnili.
Prilagojeni kosmati dobiček je v obravnavanem obdobju dosegel 447,3 milijona evrov, kar je deset odstotkov več kot v prvih devetih mesecih lanskega leta.
Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) je medtem nanesel 201,9 milijona evrov, kar je 105 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kot so pojasnili, gre rast pripisati zlasti stabilizaciji trga goriv in posledično zmernejši regulaciji cen.
Stroški skupine iz poslovanja so predvsem na račun višjih cen energentov in višjih stroškov dela medletno porasli za 19 odstotkov na 424 milijonov evrov.
V prvih devetih mesecih leta so za naložbe v osnovna sredstva in dolgoročne finančne naložbe namenili 57,7 milijona evrov. Energetski tranziciji so namenili 34 odstotkov naložb.
Kot so poudarili, na poslovne razmere še naprej vplivajo geopolitične napetosti, na poslovanje skupine Petrol pa tudi regulacija cen goriv in energentov na osrednjih trgih v skupini, kot sta Slovenija in Hrvaška.
Pogoji poslovanja so sicer letos precej drugačni kot v enakem obdobju lanskega leta. Medtem ko so bile v delu lanskega leta prodajne cene nekaterih naftnih derivatov v Sloveniji in na Hrvaškem določene celo nižje od nabavnih cen, je letos regulacija v Sloveniji zmernejša. Junija letos je regulacijo cen omilila tudi Hrvaška, so zapisali.
Poslovni rezultati skupine, ki zaposluje približno 5900 ljudi, so po besedah predsednice uprave družbe Nade Drobne Popović sicer skladni z načrti. “Poslovanje v prvih devetih mesecih leta 2023 kaže na zmožnost hitrega odziva na dinamične tržne razmere in regulativne spremembe, hkrati pa potrjuje pravilnost naše strateške usmeritve v energetsko tranzicijo in zeleni prehod,” je navedla.
“Verjamemo, da lahko presežemo načrtovane poslovne rezultate, če ne bo nepričakovanih dogodkov do konca leta,” je dodal član uprave Matija Bitenc.
V skupini nadaljujejo projekt digitalizacije oskrbne verige Oil&Gas E2E, katerega namen je optimizacija logistike, še naprej vlagajo tudi v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov.
V okviru strateške prenove prodajne mreže v Sloveniji so v prvih devetih mesecih zaključili celovito prenovo prodajnega mesta Koper – Šmarska. Julija so začeli popolno rekonstrukcijo dveh prodajnih mest na južni ljubljanski obvoznici (Barje jug in Barje sever), ki bosta predvidoma začeli znova obratovati konec letošnjega leta.
Na Hrvaškem so zaključili celovito prenovo sedmih prodajnih mest, na treh lokacijah so dokončali nadomestne gradnje, ena novogradnja pa še ni dokončana. Eno prodajno mesto so prenovili tudi v Srbiji.
Matična družba Petrol je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila 95,3 milijona evrov čistega dobička (lani v tem času 18 milijonov evrov izgube) in nekaj manj kot štiri milijarde evrov prihodkov od prodaje (lani v tem času 5,4 milijarde evrov).
Madžarska skupina Mol je tretje četrtletje sklenila s tretjino nižjim dobičkom. Bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) je ob prilagoditvi na gibanje cen surovin (t. i. CCS) namreč nazadoval za 33 odstotkov na 976 milijonov dolarjev. Pomembno gonilo poslovanja Mola ostajajo ukrepi madžarske vlade, uspešne so bile sicer predvsem potrošniške storitve.
Čisti CCS EBITDA v segmentu rafinerije in trženje je v tretjem četrtletju znašal 469 milijonov dolarjev, 37 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, kar je posledica vse manjšega razkoraka med tržno ceno surove nafte brent in ural ter negativnega prispevka petrokemičnega segmenta.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje