Menu Item
Po tem, ko so Španija, Nizozemska, Poljska in Francija napovedale odstop od pogodbe o energetski listini, je konec oktobra ta korak nakazala tudi Slovenija. Vlada je odločitev o odstopu sprejela danes, so sporočili iz Levice, ki se je za odstop zavzemala že pred državnozborskimi volitvami. Kot razlog odstopa na vladi navajajo, da pogodba ne služi več svojemu namenu in ovira prizadevanja za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter druge ukrepe za varovanje okolja.
Stranka Levica je danes sporočila, da je vlada sprejela odločitev o odstopu od pogodbe o energetski listini. Kot pojasnjujejo, gre za sporno pogodbo zaradi instituta reševanja naložbenih sporov. “Tako imenovani ISDS mehanizem energetskim korporacijam omogoča, da mimo rednih sodišč – na ad-hoc sklicanih arbitražnih tribunalih – tožijo države zaradi ukrepov, ki jim zmanjšujejo dobiček,” so kot sporen razlog navedli pri Levici.
Osnovni namen pogodbe je zaščita tujih naložb v državah podpisnicah, s tem pa se tudi rešujejo spori med vlagatelji in državami. Pri Levici še zatrjujejo, da so bile svetovne vlade prisiljene plačati ogromne zneske, v nekaterih primerih tudi v višini nekaj deset milijard dolarjev. “Na podlagi Pogodbe o energetski listini Slovenijo za 120 milijonov dolarjev trenutno toži Ascent Resources, ker je naša država zaradi zaščite javnega interesa varovanja okolja,” še dodajajo.
Slovenija sledi francoskemu zgledu
Prah okoli pogodbe o energetski listini je pred kratkim dvignil francoski predsednik Emmanuel Macron. Ta je oktobra, na vrhu EU, napovedal odstop Francije od pogodbe, ki je bila podpisana leta 1998, svoj podpis pa je do danes oddalo 53 držav. Francoskemu zgledu je ob robu zasedanja energetskih ministrov v Luksemburgu, sledil tudi slovenski infrastrukturni minister Bojan Kumer, ki je takrat poudaril, da pogodba ne služi več svojemu namenu, zato se bo Slovenija “zelo verjetno pridružila izstopu iz te pogodbe”. Odstop so napovedala še Nizozemska, Poljska in Belgija.
Odstop je že leta 2020 omenjala španska ministrica za ekološko tranzicijo, po tem, ko je po Iberskem polotoku zaokrožilo odprto pismo dveh avtorjev poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri Združenih narodih. Ta pogodbo navajata kot oviro pri doseganju ciljev, ki jih določa Pariški sporazum. V tej maniri nadaljujejo tudi v Levici, kjer pravijo, da je pogodba sporna, ker ovira prizadevanja za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in druge ukrepe za varovanje okolja.
“Pogodba o energetski listini, ki je bila podpisana sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, ne upošteva sprememb družbene paradigme v zadnjih dvajsetih letih o pomembnosti boja proti podnebnim spremembam, ki je privedla do novih še strožjih politik glede zaščite okolja, kar je vplivalo tudi na naložbe v fosilna goriva. Korporacije lahko na podlagi določil pogodbe zaobidejo nacionalne pravosodne sisteme držav, če ti od njih zahtevajo strožje standarde na področju zaščite okolja, česar se v tožbi proti Sloveniji poslužuje tudi Ascent Resources,” še poudarjajo pri Levici.
Vlada je danes sprejela odločitev, da Slovenija izstopi iz ECT. Zelo pomembna (in pravilna) odločitev, saj ECT ovira podnebno energetski prehod in služi le interesom energetskih korporacij. Na podlagi te Pogodbe Ascent toži Slovenijo za vrtoglavih 500 mio EUR. (foto Nejc Trampuž) pic.twitter.com/QrgDuW03Bf
— Umanotera (@umanotera) November 10, 2022
Umanotera: Pomemben korak naprej v boju s podnebno krizo
Odstop od pogodbe so pozdravili tudi pri slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera, kjer dodajajo, da bo sam postopek izstopa verjetno trajal še nekaj časa, saj Evropska komisija aktivno deluje proti takemu razvoju dogodkov. “Prihodnji ponedeljek bo na Svetu za zunanje zadeve potekalo glasovanje o modernizaciji ECT – kako bo glasovala Slovenija iz stališča, ni razvidno – temu pa bo sledila konferenca članic ECT (EU + tretje države), kjer se bo prav tako glasovalo o potrditvi modernizacije,” pravijo.
Pri Umanoteri so prepričani, da gre za pomembno odločitev, sprejeto ravno v času podnebne konference COP27 v Egiptu. Umanotera med drugim upa, da se bo še več članic EU odločilo za izstop ter tako poslalo jasen signal Evropski komisiji, da mora EU kot celota izstopiti iz te škodljive Pogodbe. Današnja odločitev Vlade predstavlja pomemben korak naprej v boju s podnebno krizo, so zaključili.
Ascent Resources Sloveniji grozi s tožbo za 120 milijonov evrov
Mreža slovenskih okoljskih nevladnih organizacij Plan B za Slovenijo je že leta 2021 takratnemu ministru za infrastrukturo predala poziv, naj Evropska unija izstopi iz pogodbe o energetski listini. Andrej Gnezda iz Umanotere je takrat po srečanju s predstavniki ministrstva za infrastrukturo povedal, da “pogodba fosilnim gigantom omogoča, da izsiljujejo države, ki želijo ukrepati proti podnebnemu zlomu, in jih lahko tožijo za večmilijonske ali celo milijardne odškodninske zahtevke in s tem onemogočajo učinkovito podnebno ukrepanje.”
Na N1 smo že pisali, da je med primeri tega multinacionalka RWE, ki za več kot milijardo evrov toži Nizozemsko, ker je napovedala predčasno zaprtje premogovnih elektrarn. Podjetje Rockhopper zaradi prepovedi črpanja nafte v Jadranu toži Italijo za 230 milijonov evrov. Ascent Resources pa Sloveniji grozi s tožbo za 120 milijonov evrov, ker je zahtevala presojo vplivov na okolje za njihov projekt na Petišovskem polju, kjer bi črpali zemeljski plin s hidravličnim drobljenjem oziroma frackingom. Britansko podjetje sicer ves čas trdi, da pri projektu ne gre za fracking.
Na odstop od pogodbe se je odzvala tudi evropska poslanka Irena Joveva. Kot je zapisala, je pogodba v nasprotju tako s strateškimi zavezami Pariškega sporazuma kot tudi s podnebno politiko Evropske unije, s čimer se je leta oviral zeleni prehod. Joveva nadaljuje, da so se poskusi za spremembo pogodbe izjalovili, z odstopom pa naj bi konkretno dokazali namero glede dolgoročnega prehoda k uporabi tehnologij, ki so prijaznejše do okolja. “Pogodba o energetski listini že dolgo več nima svojega namena, saj ga za svoje interese uporabljajo velike korporacije, ki vlagajo v fosilna goriva, pri čemer tožijo državo za izgubo dobička, tako trenutnega kot celo hipotetičnega. Dobiček ni le denar, temveč tudi naša zapuščina – tehnološka, gospodarska in okoljska, pri čemer na slednjo vedno znova pozabljamo,” je še dejala.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje